Ljudje smo včasih res čudna bitja – ko se nam ponudi nekaj, kar nam ni nujno potrebno, nam to potem kar kmalu postane povsem samoumevno in brez tega (skoraj) ne znamo več živeti. Da je to res, lahko vidimo na primeru odprtih trgovin ob koncu tedna in celo ob praznikih. Nekateri trgovci so nam, ker so hoteli mastno zaslužiti, pred leti kar nekako vsilili odprtje trgovin ob sobotah in nedeljah. In kmalu so bili trgovski centri polni nakupovalcev. To je postal kar nekakšen nacionalni šport, trgovski šefi pa so si meli roke in »odebeljevali« denarnice na račun naivnosti ljudi.
Žal pa so tega precej manj veseli zaposleni pri teh trgovcih. Pri plači se jim ta sprememba nič ne pozna, za nameček pa so še v času vikenda odtegnjeni od svojih partnerjev, otrok in družin. Pa je to res potrebno? Osebno menim, da ne. Vsakdo ima med tednom in ob sobotah dopoldan več kot dovolj časa, da opravi vse nujne in potrebne nakupe. Zato res ni nobene potrebe po tem, da bi bile trgovine odprte ob sobotah dlje kot do 13. ure, ob nedeljah pa bi morale sploh biti povsem zaprte. Tudi zaposleni v trgovinah si zaslužijo prost vikend, da se lahko posvetijo svojim najbližjim, odidejo na kakšen izlet ali postorijo kaj doma.
Če si pogledamo sosednjo Avstrijo (ki nam je velikokrat za zgled ali merilo), vidimo, da tam trgovine niso odprte v tako “divjih” in nemogočih terminih, kot so pri nas. Pa zaradi tega niso nič manj srečni! Stavil bi, da je celo drugače – da so celo bolj srečni, ker so trgovine in trgovski centri zaprti od sobote popoldan do ponedeljka dopoldan.
Pri nas pa je žal prisoten »levi neoliberalni kapitalizem«, ki je uvedel odprtje trgovin in trgovskih centov preko vikendov in ob praznikih. Na to temo smo imeli pri nas pred leti celo referendum.
Referendumsko vprašanje se je glasilo: “Ali ste zato, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da so prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?”
Če me spomin ne vara, so ljudje večinsko zavrnili, da bi bile trgovine in trgovski centri odprti ob sobotah popoldan in ob nedeljah. A so se naši znani oblastniki požvižgali na to, zato imamo trgovine kar odprte. In če se pojavi kakšna pobuda, da bi se to spremenilo, takoj grozijo (popolnoma neupravičeno), da bo zaradi tega odpuščanje zaposlenih v trgovinah. Ali so takrat, ko so kar podaljšali delovne čase trgovcem preko vikenda, zaradi tega kaj dodatno zaposlovali? Niti pod razno ne, samo obstoječim zaposlenim so zadali še dodatno delo ob vikendih in jim zagrozili, da v primeru, če ne bodo delali, dobijo odpoved… Te njihove grožnje so sicer naravnost smešne in povsem neutemeljene, ker si pač ne upajo odkrito priznati, da bi bili zaradi tega oni manj bogati. Če pa bodo trdili, da to ni res, pa naj bodo trgovine odprte tudi ob “petkih in svetkih”, a naj bodo cene zvišane za 30 %. Ta razlika pa naj gre direktno v denarnice tistih, ki takrat konkretno delajo v trgovinah. Pa me zanima, koliko časa bi bile trgovine potem še odprte …
Zato predlagam, naj bodo trgovine ob sobotah in nedeljah zaprte, v soboto dopoldan (do 13. ure) pa naj bo odprtih nekaj dežurnih trgovin. Tako ali tako je konec tedna odprtih zelo veliko bencinskih servisov, ki nudijo precej širok nabor artiklov (seveda ob bistveno višjih cenah, kot v trgovinah) – in kdor se ne more upreti nakupovanju ob sobotah in nedeljah ter v prazničnih dneh, pa naj kupuje na bencinskih servisih in temu ustrezno (pre)plača izdelke, ki jih bo kupil.
Zaposleni v trgovinah pa naj bodo takrat prosti!
In tudi tisti, ki zdaj konec tedna pridno obiskujejo trgovine, bodo imeli več časa, da bodo prijetneje izkoristili ta čas, saj se bodo lahko namesto nakupovalnim vozičkom, posvetili svojim najbližjim, lastnim konjičkom oziroma hobijem.
S. J. A.
