Mediji se ob vsakih volitvah sprašujejo, čemu gre pripisati tako nizko volilno udeležbo, razlog pa običajno pripišejo apatičnosti državljanov in njihovemu nezaupanju v politiko. Kaj, poleg političnih dejanj, pa je razlog za apatičnost in nezaupanje? Morda politična vrlina izmikanja odgovorom na postavljena vprašanja.
Ena prvih lekcij medijskega treninga je, da je “vsako vprašanje priložnost za komuniciranje lastne agende”. Druga lekcija pravi, da odgovora nikoli ne začnite z “da” ali “ne” – ljudje si bodo tako ali tako zapomnili le odgovor, ne pa tudi vprašanja. Pa ni čisto tako. Rast podpore britanskemu Nigelu Faragu in njegovi stranki UKIP gre pripisati tudi njegovim neposrednim odgovorom na vprašanja novinarjev.
Ravno vprašanja, ki se jim politiki izmikajo v strahu pred izgubo podpore, so tista, ki bi pasivne državljane morda prepričala v udeležbo na volitvah, saj je eden od pogosto izpričanih razlogov za neudeležbo ta, da “ni bilo izbire”. Težko je voliti za kandidata, o čigar mnenjih ne vemo prav dosti.
Vir: http://djnd.si/kkv
