Streljanje je ponehalo in končala se je ena zadnjih bitk v državljanski vojni, ki je trajala skoraj pet let.
Možakar, sredi tridesetih let, se je zbudil v bolnišnični postelji. Močno ga je bolelo v prsnem predelu, saj je v bitki za Columbus prejel udarec s sabljo, ampak bil je vesel, ker je sploh
preživel. 220 drugih ni. Medicinska sestra mu je razložila njegovo zdravstveno stanje, potem pa mu je dala morfij za ublažitev bolečin, ki so kmalu „izginile“, kar mu je omogočilo ponovno spanje. V tistem trenutku se ni zavedal, da bo njegova bolečina trajala do konca življenja in posledično spodbudila nastanek produkta, katerega bo poznal ves svet.
Njegovo ime je bilo John Pemberton. Izumitelj pijače, ki jo danes poznamo po imenu Coca-Cola.
John Pemberton se je rodil 8. julija 1831 v kraju Knoxville, Georgija, ZDA. Zaključil je študij medicine in specializiral se je na področju kemije. Na začetku je je delal malo kot zdravnik, malo kot farmacevt, potem pa se je osredotočil izključno na farmacijo in odprl je svojo lekarno. Z začetkom ameriške državljanske vojne se je pridružil konfederacijski vojski in aprila 1865, pred samim koncem, je bil ranjen. Bolečine si je olajšal z morfijem in kmalu je postal odvisen. Začel je iskati pot iz pekla, zato se je lotil eksperimentiranja in leta 1885 izumil je pijačo „Pembertonovo francosko vino Coca“, ki je bila kombinacija mehurčkov, alkohola, zdravil in opojnih rastlin.
V medijih so jo reklamirali kot pijačo, ki naj bi pomagala ljudem premagati stres, saj so imele ZDA v povojnih letih številne demobilizirane vojake, ki so trpeli in so rešitev iskali v alkoholu in drogah. Nekaj let kasneje so v določenih občinah prepovedali alkoholne pijače in oblasti so spodbujale pijače z mehurčki.
Pemberton je maja 1886 izumil brezalkoholno pijačo, ki jo je poimenoval Coca-Cola.
Zakaj? „Coca“ je skrajšano ime za „cocaine“ (kokain, pridobili so ga iz listov koke), medtem ko je „Cola“ akronim za „cola nuts“, južnoameriško rastlino, ki je pijači zagotovila kofein. V enem kozarcu Coca-Cole naj bi bilo 9 miligramov kokaina, leta 1905 pa naj bi kokain dokončno umaknili iz napitka in ga raje prodajali naprej farmacevtskim firmam. Pijačo so ponujali na trgu za 5 centov / kozarec in cena je veljala skoraj 70 let (1886-1959). Časopisi so jo navdušeno oglaševali z besedami, „da odpravlja glavobol, nervozo, impotenco in odvisnost od morfija“.
Pijača si je počasi utirala pot na trgih in Pemberton je dal trem podjetjem licenco za prodajo napitka, kasneje pa se je v igri pojavil še četrti igralec, Asa Griggs Candler. Ker je izumitelj kmalu zatem umrl, obubožan in bolan, za njim pa še sin Charles (umrl je zaradi odvisnosti od opija), je Candler za 1,750 ameriških dolarjev (v današnji protivrednosti 47,298 dolarjev) odkupil pravico za prodajo Coca-Cole.
Novi lastnik se je lotil priprav za široki marketing, saj je verjel, da ima pijača prihodnost. Z agresivno prodajo in s še bolj agresivnim marketingom ter stekleničenjem pijače je Coca-Cola postajala bolj prepoznavna. Marketing podjetja je vedno našel stavek, ki je bil privlačen za obnašanje določene skupine in v skladu s tedanjimi družbenimi normami.
Tako so recimo oglaševali Coca-Colo za ženske z besedami, “da pijača zagotovi energijo za nakupovanje”, vsi tisti pa, ki so pri delu “uporabljali možgane, naj si privoščijo kozarec pijače ob osmi uri in imeli bodo bistre misli vse do enajstih”.
Znamenito steklenico, ki smo jo kasneje videli v priljubljenem filmu “Bogovi so padli na glavo”, so izumili leta 1915 in pri prodaji po vsem svetu so naleteli na številne izzive, nemalo pa je bilo tudi anekdot.
Na Kitajskem so ime želeli prilagoditi domačinom in so ji najprej dali ime “Kekoukela”, vendar je beseda v določenih dialektih pomenila “kobila, nagačena z voskom”, zato so ji hitro spremenili ime in postala je “Kekoukele”, kar pomeni “slastni užitek”.
Danes poznamo tudi zgodbo o sovjetskem generalu, Žukovu. Žukov je bil namreč tisti, ki je polomil zobe nacističnim napadalcem pred Moskvo in Leningradom, kasneje pa še v Stalingradu in Berlinu. Coca-Cola mu je bila zelo všeč, vendar si je ni upal piti javno, saj se je bal posledic zaradi konzumiranja „kapitalistične pijače“.
Prek zvestega prijatelja je poslal sporočilo Američanom, če bi mu lahko poslali Coca-Colo v steklenicah, ki bi spominjale na vodko. Američani so zelo spoštovali Žukova, zato so s pomočjo nekaterih znanstvenikov v Avstriji pijači najprej odstranili barvo, potem pa so jo natočili v bele steklenice z rdečim pokrovčkom, na katerem je bila zvezda. Šele primerno „okrašeno“ in zapakirano so jo nato dostavili Žukovu, ki zaradi uživanja pijače iz belih steklenic ni imel nikakršnih nevšečnosti.
Tudi v bivši Jugoslaviji smo eksperimentirali s podobnimi pijačami in dobili smo Cockto, ki se je lepo prijela na trgu, zlasti v Sloveniji, hkrati pa je postala sinonim tudi za polete v Planici.
Opcij, ki danes spominjajo človeka na Coca-Colo, je nešteto, ampak samo originalno Coca-Colo lahko baje neuradno dobite v vseh državah po svetu, kar je posledica tudi izjemno visokih zneskov, ki jih namenjajo v oglaševanje. Po eni strani so postali prepoznavni tudi zaradi božičnih reklam, po drugi pa se agresivno lotijo vsakogar, ki bi ogrozil njihov status na trgu, kar je dobro občutil na lastni koži britanski milijarder Richard Branson, ko je poskusil na ameriškem trgu uveljaviti svojo pijačo po imenu „Virgin Cola“.
Največji globalni konkurent Coca-Coli je Pepsi Cola, ki je prav tako nastala na ameriškem
jugu in si je kasneje utrla pot v afroameriški skupnosti, saj so si za razliko od Coca-Cole v času rasnih zakonov upali oglaševati pijačo s podobami Afroameričanov.
Coca-Cola danes ni več sinonim za zdravilo, ampak sama primerjava o tem, kakšni so bili njeni začetki in na kakšnem nivoju se nahaja podjetje danes, je lahko motivacija vsakomur izmed nas, ko začutimo, da bi odnehali na nekem projektu ali poslu.
V prvem letu so namreč prodali samo 25 steklenic Coca-Cole. Danes prodajo skoraj dve milijardi primerkov Coca-Cole dnevno.
