Slovenci imamo dolgo in bogato čebelarsko tradicijo, saj je o čebelah poročal že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Kustosinja Čebelarskega muzeja Radovljica Ida Gnilšak dodaja, da že v 13. stoletju zasledimo v urbarjih zapisane dajatve v številu panjev, ki so nesporen dokaz za domače čebelarjenje.
Ne smemo pozabiti še Antona Janše (1734–1773), učitelja na čebelarski šoli, ki jo je leta 1770 na Dunaju ustanovila Marija Terezija, in je bil v svojem času eden vodilnih čebelarjev.
V Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) je včlanjenih več kot 7500 čebelarjev, sicer pa je v Sloveniji okoli 9000 ljubiteljev čebel. Povečuje se število tistih, ki živijo od čebel in pridelkov, saj se spreminja ekonomika čebelarjenja. Ljudje so se začeli zavedati, da so čebelji pridelki zdravi, kupujejo boljše vrste medu in vse manj tistega z neznanim poreklom. Čebelarstvo je za marsikoga konjiček, prinaša pa lahko tudi dodatni zaslužek.
Če poznamo morski, jezerski, planinski in kmečki ter ne vem še kakšen turizem, potem vsekakor ne smemo spregledati še prizadevanj slovenskih čebelarjev, ki želijo po svojih najboljših močeh prispevati k boljšemu obisku naše domovine, predvsem pa k večjemu številu domačih in tujih turistov.
Veliko k izboljšanju tovrstne in še vedno mlade turistične ponudbe prispevajo certifikati odličnosti, ki so označeni z eno, dvema ali tremi čebelicami – odvisno od ponudbe čebelarskega turizma. Te je v zadnjih treh letih prejelo 33 ponudnikov apiturizma.
Slovenija je prva in do zdaj edina država, ki uvaja certificiranje ponudnikov čebelarskega turizma. »Certifikat odličnosti je namenjen boljšemu trženju apiturizma, obiskovalcem pa do neke mere sporoča, kakšno ponudbo lahko pričakuje,« smo lahko slišali med udeleženci posveta o čebelarskem turizmu. »Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovoljevanje osnovnih pogojev, urejenost objektov ponudnika in okolice, ekološko ali biodinamično čebelarjenje, sposobnost privlačne predstavitve dejavnosti in produktov, inovativnost embalaže, sposobnost ustvariti api doživetje, elemente presenečenja ipd.«
Dva izmed certificiranih ponudnikov sta svojo dobro prakso tudi predstavila. Franci Strupi ima na Spodnjem Brniku kmečko čebelarski muzej, medtem ko Štefan Šemen iz Lipe pri Beltincih svojim obiskovalcem ponuja predstavitev čebelarstva z možnostjo vdihavanja aerosola iz panjev in nočitve za štiri osebe.
Oba sta certificirana ponudnika čebelarskega turizma. S certifikatom odličnosti s tremi čebelicami se lahko pohvalijo v čebelarstvu Antona Koželja iz kraja Šmarje-Sap, kjer imajo več kot zgledno urejen čebelarski muzej.
V to področje spada tudi zamisel o Čebelandiji, ki jo čebelar Mitja Škrabl iz Tržišča pri Rogaški Slatini prijavil kot idejo v boju za nagrado snovalec 2015. »Zaradi vse večjega zavedanja o pomenu čebel in čebeljih proizvodov za človeka ter prepoznavnosti čebelarske panoge tudi v turističnem segmentu se je porodila ideja o združitvi hobija in turističnih izkušenj v prvo doživljajsko vas v Evropi,« pravi Škrabl.
Brez birokracije tudi na področju čebelarskega turizma ne gre, žal pa tudi v tem primeru ugotavljajo, da se položaj čebelarjev slabša. Udeležencem so predstavili tudi novo uredbo o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki je bila sprejeta julija 2015, in pogoje kot tudi novosti na področju izstavitve računov in davčnih blagajn.
Glavno težavo za nosilce dopolnilnih dejavnosti predstavljajo visoki prispevki za poškodbe pri delu in poklicno bolezen ter prispevek po zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
ČZS je ob dnevu čebelarskega turizma pripravila še okroglo mizo o vlogi apiturizma pri razvoju turizma kot gospodarske panoge v Sloveniji ter dobre prakse in odzive iz tujine. Govorili so tudi o tem, kakšne so posledice vključitve v apiturizem za čebelarja, kakšen je dober ponudnik in kaj od njega pričakujejo gosti.
Maša Puklavec, vodja odnosov s tujimi javnostmi in komuniciranja na družabnih omrežjih pri Slovenski turistični organizaciji, je predstavila glavne točke strategije slovenskega turizma, medtem ko sta Franc Šivic, član komisije za čebelarsko kulturno dediščino pri ČZS, in Tanja Arih Korošec, direktorica potovalne agencije Aritours, ApiRoutes, predstavila začetke čebelarskega turizma in priložnosti, ki jih ima panoga. Šivic je povedal, da dobre prakse apiturizma obstajajo tudi drugod, vendar so večina družinsko vodeni turizmi, ki pa jim manjka ustrezna organiziranost.
Predsednik komisije za čebelarsko kulturno dediščino pri ČZS Brane Borštnik je poudaril, da take zgodbe, kot jo imamo slovenski čebelarji, nima nihče na svetu, in da to izkoristimo, je pomembno za celoten turizem. Simona Magdič, turistična vodnica, je predstavila svoje izkušnje z vodenjem gostov in predstavitve čebelarskih turizmov ter potrebe in pričakovanja tujih turistov.
Zanimiva ugotovitev Magdičeve: »Ponudnikom svetujem predvsem, da se ustrezno pripravijo in da poskrbijo za lično majhno embalažo, še posebno, ko gre za goste, ki prihajajo z letali, saj ti niso pripravljeni kupovati velikih kozarcev medu zaradi problema teže. Z veseljem pa kupijo med v mali embalaži, kot spominek na obisk pri čebelarju in v Sloveniji.«
Arih Koroščeva je poudarila še, da se dober ponudnik stalno izobražuje in svojo ponudbo prilagaja svojim kupcem. »Slovenija kot dežela čebelarjev in z veliko čebelarskega znanja je že dobro prepoznavna v svetu med čebelarji,« je povedala direktorica turistične agencije. »Mnogi tuji čebelarji obiščejo Slovenijo prav zaradi čebelarskega znanja in v tem delu smo v svetu dobro prepoznavni. Kot ugledne čebelarje in vodilne v čebelarski stroki nas priznava tudi Apimondija, mednarodna čebelarska organizacija. Tako moramo ločiti med obiskovalci, ki so čebelarji, in med tistimi, ki niso čebelarji, saj imajo popolnoma različna pričakovanja.«
Blaž Ambrožič, ponudnik čebelarskega turizma, je še posebno izpostavil, kako pomembno je sodelovanje in povezovanje za uspešnost trženja in razvoja apiturizma. »Na trgu moramo nastopati skupaj, kot celota in ne kot konkurenca,« poudarja čebelar.
In sklep? »Čebelarski turizem je izredno perspektivna turistična panoga, čaka pa nas še veliko dela,« smo lahko slišali na okrogli mizi o apiturizmu. »Pomembno je, da povežemo različno turistično ponudbo s čebelarskim turizmom. Prav tako je pomemben skupen nastop ponudnikov čebelarskega turizma na trgu. Le s skupnimi močmi bomo uspeli, da bo tovrstni turizem v Sloveniji postal ena vodilnih in uspešnih turističnih panog. K temu pa je pripomogla tudi razglasitev 20. maja, svetovnega dne čebel, ki jo moramo dobro izkoristiti.«
Primož Hieng
