Na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) so v sklopu projekta APPLAUSE, katerega vodilna partnerica je Mestna občina Ljubljana, uspešno izdelali 350 kg papirja iz kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge.
»S projektom APPLAUSE na inovativen način rešujemo problematiko invazivnih tujerodnih rastlin po načelu krožnega gospodarstva,« dodajajo v MOL.
Papir iz kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge je v primerjavi s papirjem iz japonskega dresnika svetlejše barve in bolj fine, gladke teksture. Na ICP so na lastnem pilotnem papirnem stroju uspešno izdelali že drugo vrsto papirja iz invazivnih tujerodnih rastlin; prvi je bil papir iz japonskega dresnika. Tokrat so za izdelavo papirja uporabili mešanico kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge, ki se je izkazala za primerno rastlino za izdelavo papirja.
Postopek izdelave papirja se začne s kuhanjem biomase pri povišani temperaturi in dodatku kemikalij, nato sledi mehansko razvlaknjevanje v holandskih mlinih, kjer se vlaknine razvlaknijo in skrajšajo. Nadaljujejo z mletjem v stožčastem rafinerju, kjer vlakna dobijo želeno dolžino in strukturo, nato pa je na vrsti mešanje vlaknin v strojni kadi z različnimi dodatki, kot so polnila, škrob in klejivo. Temu sledi oblikovanje papirnega traku na brezkončnem papirnem situ, sušenje papirnega traku, glajenje papirja za zagotavljanje bolj gladke in enakomerne površine in navijanje papirja v večje zvitke oziroma tamburje.
Dr. Tea Kapun iz Inštituta za celulozo in papir je pojasnila, da je postopek izdelave papirja iz kanadske zlate rozge in orjaške zlate rozge v primerjavi z izdelavo papirja iz japonskega dresnika potekal nekoliko dlje, saj ima ta invazivna rastlina bolj žilava vlakna. Da so dobili primerno dolžino vlaken za izdelavo papirja, je bil postopek mletja vlaken iz obeh rastlin daljši.
Obe vrsti zlate rozge sta zelnati trajnici, visoki do 2 m. Rumeni cvetovi so združeni v drobne koške, ki so nameščeni v razvejenih ovršnih socvetjih. Plod je 0,9 do 1,2 mm dolg orešek z do 2,5 mm dolgim šopom laskov. Vrsti se razlikujeta po nekaj dobro razpoznavnih znakih: steblo kanadske zlate rozge je v socvetju kratkodlakavo, pri orjaški zlati rozgi pa golo. Rastlini cvetita od julija do oktobra, vendar orjaška zlata rozga zacveti nekoliko prej kot kanadska. Zrelost semen je od septembra naprej.
In kako poteka razmnoževanje?
Drobne enosemenske plodove, ki imajo na enem koncu šopek laskov, na dolge razdalje raznaša veter. Rastlina se razširja tudi z razraščanjem korenik in njihovim razkosanjem. Koščke lahko nehote raznesemo s prstjo.
In kako naj bi potekalo odstranjevanje?
Posamične rastline lahko ročno izkopljemo in pri tem pazimo, da odstranimo vse podzemne dele. Širjenje manjših sestojev lahko omejimo s košnjo ali odstranjevanjem rastlin še pred cvetenjem. S tem preprečimo vnašanje novih semen v talno zalogo semen in s tem kalitev novih rastlin. S pogosto košnjo sčasoma izčrpamo zaloge hranil v korenikah in rastline počasi propadejo. Različni viri navajajo, da košnja dvakrat letno (maja in avgusta) več let zapored lahko zelo zmanjša sestoj zlate rozge.
Kam z odstranjenimi rastlinami?
Necvetoče poganjke lahko kompostiramo, cvetoče pa je treba oddati v sežig. Sušenje ne zadošča, saj se na porezanih cvetočih poganjkih semena do konca razvijejo. V sežig je treba oddati tudi izkopane podzemne dele.
Že pred tem so izdelali papir iz japonskega dresnika. »Tako kot druga mesta se tudi Ljubljana sooča z velikim razraščanjem japonskega dresnika, ki je uvrščen na seznam stotih najbolj invazivnih tujerodnih vrst na svetu,« pravijo v MOL. »Z namenom preprečevanja prekomernega razraščanja rastline in ponovne uporabe za koristne namene smo se v Mestni občini Ljubljana povezali z društvom RE-GENERACIJA, Botaničnim vrtom Univerze v Ljubljani, Inštitutom za celulozo in papir ter Snago.
V prostovoljnih akcijah nabiranja japonskega dresnika smo nabirali suha stebla te rastline, jih zmleli in izdelali papir ter iz njega končne izdelke. V Ljubljani smo tako med prvimi na svetu izdelali papir iz japonskega dresnika na polindustrijski ravni. S tem smo na inovativen način pristopili k reševanju problematike invazivnih tujerodnih rastlin po principu krožnega gospodarstva. Iz papirja smo izdelali papirne vrečke in zvezke, Snaga pa je papir uporabila za tisk angleške različice revije Snagazin.«
Leta 2017 so aktivnosti predelave dopolnili še z ročno izdelavo papirja iz japonskega dresnika, so še povedali v MOL: »Iz zbranega materiala smo ročno izdelali papir, iz njega pa promocijski material za krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Poleg tega so nastali še koledar, kartice in igra spomin, ki so na 8. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen prejeli priznanje za odlično slovensko oblikovanje Brumen.«
Primož Hieng
