V stari šoli v središču Višnje Gore, ki je lani praznovala 540-letnico mestnih pravic, naj bi do leta 2021 uredili Hišo Kranjske čebele.
Ob lanskem prvem svetovnem dnevu čebel so v starem mestnem jedru odkrili sodobno, interaktivno obeležje kranjski čebeli, zraven pa so odprli še učni čebelnjak in vrt medovitih rastlin. Ne samo zaradi primerne vsebine celotnega projekta, tudi lokacija je nadvse izjemna – ob avtocesti, le streljaj iz Ljubljane.
Hiša Kranjske čebele, ki bo zaživela v naslednjih dveh letih, bo pomembna tudi za protokolarne obiske in promocijo naše države.
»Leta 2021 bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, praznovala 30-letnico države, postala gastronomska regija Evrope in gostiteljica mednarodnega zborovskega festivala Europa Cantat 2021,« je na srečanju predstavnikov občine Ivančna Gorica, Čebelarske zveze Slovenije ter Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povedal državni sekretar dr. Jože Podgoršek.
»Že z vseh teh vidikov vidimo in ocenjujemo, da bo ta objekt zelo dobro obiskan. Vsekakor lahko rečem, da bo to pomemben in dobrodošel projekt za vse nas. V tem trenutku skupaj z lokalno skupnostjo in čebelarji iščemo načine, kako projektu zagotoviti primerno finančno konstrukcijo. Tukaj vidimo priložnost več različnih ministrstev za vsa obdobja te investicije oziroma tega projekta, za izgradnjo in potem tudi za življenje,« je še povedal kmetijski državni sekretar.
Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je bil po obisku predstavnikov kmetijskega ministrstva v Višnji Gori zadovoljen, saj so skupaj dorekli korake, ki jih je še treba narediti, da bodo uresničili zastavljeni cilj: »Vsekakor je največja teža na občini Ivančna Gorica, ki pri tem projektu uspešno sodeluje s čebelarsko zvezo, da pridobimo vsa dovoljenja, da začnemo z gradnjo in projekt predstavimo tudi potencialnim partnerjem, ki bi vstopili v to zgodbo.«
Čebelarske projekte vse od začetka močno podpira tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Kot je dejal, je treba v Hišo Kranjske čebele dati vsebine, ki bodo živele. Prav tako ga veseli, da so soglasni pri vzpostavitvi dela čebelarske akademije prav v rojstnem kraju te najbolj iskane čebele na svetu.
»Svetovni dan čebel, ki smo ga 20. maja lani praznovali prvič, je uspeh, ki nam je vsem v ponos,« poudarja Noč.
»Kranjska čebela, ki jo imenujemo tudi kranjica ali sivka, je dobila ime po deželi Kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske. Na tem območju se je skozi evolucijo kranjska čebela ustalila. Slovenski čebelarji smo nanjo upravičeno ponosni, saj jo odlikujeta mirnost in pridnost, prav zaradi njenih dobrih lastnosti pa je priljubljena po vsem svetu. Za njeno prepoznavnosti in ugled so najbolj zaslužni čebelarji družine Rotschütz iz Višnje Gore, zato čebelarji radi pravimo, da je Višnja Gora tudi rojstni kraj kranjske čebele. Na nas je, da jo zaščitimo in da ponosno povemo svetu, od kje kranjska čebela izvira, preden to stori kdo drug.«
S pospeševanjem čebelarjenja v tedanjih avstrijskih deželah so se v 19. in na prelomu v 20. stoletje ukvarjale kmetijske družbe, in ker te za čebelarstvo niso imele posebnega posluha, so se čebelarji skušali organizirati sami. Pri nas so delovali čebelarji družine Rothschütz, ki imajo največ zaslug za tedanji napredek našega čebelarstva in za priznanje kranjske čebele. Prav baron Emil Rothschütz, ki je leta 1868 v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak in se širokopotezno lotil trgovine s čebelami, je bil eden izmed treh pobudnikov ustanovitve močne čebelarske organizacije, ki je izdajala tudi svoje strokovno glasilo.
Dvojezično Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, katerega vodenje je prevzel Emil Rothschütz, je bilo ustanovljeno 30. julija 1873, takoj potem pa je društvo za svoje slovenske člane začelo izdajati glasilo Slovenska čebela, za svoje nemške člane pa Krainer Biene. Poglavitni nalogi društva sta bili izobraževanje čebelarjev in uvajanje sodobnejših načinov čebelarjenja, zlasti panjev s premičnim satjem. Člani društva so bili tedanji ugledni čebelarji, po večini izobraženci. Zaradi neugodnih gmotnih razmer in slabega odziva članov je društvo leta 1875 prenehalo izdajati glasilo Krainer Biene, predsednik Rothschütz pa je odstopil.
V Hiši Kranjske čebele želi občina Ivančna Gorica, ki veliko stavi na turizem, gostom ponuditi izjemno doživetje. V njej bo Turistično informacijski center s predstavitvijo občine, starodavne Višnje Gore in zgodovino čebelarstva, kavarno oziroma medarno z gostinsko ponudbo, prostore za izobraževalne namene, laboratorij, interaktivni muzej in prenočitvene zmogljivosti.
Avtor teksta in fotografij: Primož Hieng
