Tako rekoč v središču Slovenije, v Občini Šmartno pri Litiji, na severnih obronkih dolenjskega gričevja, je na nadmorski višini 412 m renesančni grad Bogenšperk, nepremični spomenik državnega pomena.
Renesančni grad je lepo obnovljen in je zaradi svoje zgodovine eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Slovenije. Grad je večinoma dvonadstropna stavba s štirimi raznorodnimi trakti, ki povezujejo stolpe in obdajajo notranje dvorišče.
Najstarejši del gradu je severovzhodni stolp, ki je prvotno stal samostojno in služil tudi kot bivalni prostor. Prek lesenega mostu je bil pozneje povezan z jugovzhodnim stolpom, ki je služil kot obrambni stolp in je bil mnogo višji od ostalega gradu. Leta 1759 je strela na njem zanetila požar, ki je objekt močno poškodoval, tako da ni bil nikdar obnovljen v prvotni višini. Grad je pozidan na skali, ena od zanimivosti pa je tudi globok vodnjak, izklesan v živo skalo.
Grad je po vsej verjetnosti v sedanji obliki začela graditi plemiška rodbina Wagen po znamenitem potresu leta 1511. V tem potresu je bil močno poškodovan bližnji grad Lichtenberg, last Boltežarja Wagna. Po smrti Jurija, zadnjega člana družine Wagen leta 1630, je grad Bogenšperk zamenjal več lastnikov. Končno ga je leta 1672 kupil Janez Vajkard Valvasor ter ga temeljito obnovil in opremil.
V njem je imel grafično delavnico, knjižnico in zbirko posebnosti. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige Slava vojvodine Kranjske, natisnjene v nemškem jeziku, se je močno zadolžil, prisiljen je bil prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi (1692), nato pa se je z družino preselil v Krško.
Za njim se je na gradu znova zamenjalo več lastnikov. Zadnji plemiški lastniki gradu Windischgrätzi so grad zapustili leta 1943, notranja oprema pa je bila v medvojnem obdobju uničena ali pokradena.
Po drugi svetovni vojni je bila v gradu vojaška bolnišnica. Kar petnajst let so v njem živeli jezuiti, ki so ga obnavljali toliko, da ni še bolj propadel.
Leta 1972 se je začela sistematična obnova gradu. V prenovljenih prostorih so zdaj razne muzejske zbirke, poročna dvorana, slavnostna dvorana ali knjižnica, rekonstruirana kapela in gostinski lokal, zunaj gradu pa je park z lipovim drevoredom.
Če se boste odločili za obisk gradu Bogenšperk, si vzemite še čas in se napotite do kapelice pod gradom, kjer so izmerili zelo pozitivne energije.
Ko boste prispeli na grad, pojdite skozi dvorišče, po stopnicah mimo vodnjaka in skozi velika vrata ven na prosto. Na prostem zavijemo levo in po cik-cak poti navzdol (približno 150 do 200 metrov), kjer boste prišli do križa in zatem do obnovljene kapelice nekdanjega gradu Lichtenberg, ki je na majhni vzpetini sredi gozda.
Kapelo Preblažene device Marije Pomočnice so sezidali Windischgrätzi leta 1886. Letnica je bila vsekana v kamnu. Ob poti tik pred ruševinami gradu je usek, kjer je bil nekdaj grajski vodnjak oziroma izvir.
Kje so najboljše energije pri kapelici, bo vsakdo najbrž sam ugotovil. Kapelico so menda zgradili templarji, ki so bili znani po tem, da so objekte gradili na blagodejnih točkah.
Avtor teksta in fotografij iz zraka:
Primož Heing
Druge fotografije
Za lažjo orientacijo
Ljubljana–Bogenšperk
47 km
Litija–Bogenšperk
9 km
Ivančna Gorica–Bogenšperk
25 km
Več informacij
Javni zavod Bogenšperk
Bogenšperk 5
1275 Šmartno pri Litiji
T: 01 898 76 64, 01 898 78 67
F: 01 898 77 00
M: 041 703 992
www.bogensperk.si
Za lačne in žejne
Gostilna Pri mačku
Matevž Sotenšek, s. p.
Usnjarska cesta 7
1275 Šmartno pri Litiji
T/F: 01 898 73 70
M: 040 829 829
www.primacku.si/index.html
Za radovedne
V gradu Bogenšperk je tudi Valvasorjeva delovna soba. Gre za prostor, za katerega slavni polihistor v Slavi vojvodine Kranjske zapiše, da je dal vanj postaviti štiri kamnite stebre, ki še danes dominantno zaznamujejo to sobo.
To je torej za delovni prostor, kjer je napisal tudi večino svojih del. V tem smislu je soba danes tudi urejena, saj so v njej – poleg mize in stola iz nekoliko poznejšega obdobja –, obiskovalcu na vpogled tudi dela, ki jih je napisal znameniti polihistor.
Osrednji eksponat zavzema vsekakor original knjige Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689, poleg nje pa so še vsi njeni ponatisi in njen prevod v slovenski jezik. Slava vojvodine Kranjske je monumentalno delo, ki je povečini nastalo prav na Bogenšperku in obsega skupaj kar 3532 strani, na katerih je predstavljena Kranjska in deloma tudi njene sosednje dežele ob koncu 17. stoletja. Knjiga, ki je pisana v nemškem jeziku in tiskana v Nürnbergu, predstavlja pravo zakladnico podatkov zgodovine našega prostora in življenja prednikov v 17. stoletju.
V vitrinah je poleg Slave tudi originalna Valvasorjeva Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške iz leta 1688 ter Valvasorjeva grafična zbirka Iconotheca Valvasoriana v 18 zvezkih velikega formata.
Vredno ogleda
Valvasorjeva delovna soba in rekonstrukcija tiskarne grafik
Vraževerje in čarovništvo
Valvasorjev pogled v naravo
Ljudske noše
Geološka zbirka domačina Blaža Zarnika z vsemi kamninami iz občine Šmartno pri Litiji
Geodetska zbirka
Lovska zbirka
Multimedijska soba
Poročna dvorana, slavnostna dvorana ali knjižnica (nadstropje)
Rekonstruirana kapela (pritličje)
Park z lipovim drevoredom ob gradu
