Ni problem v tem, da nehaš živeti, očka. Ampak to, da moraš umreti, da narediš konec temu sranju. Moral bi obstajati boljši način. Se ti ne zdi? Neboleč prehod v svetlobo namesto te preklete hladne teme, ki se zgrinja nadte. Nekdo bi moral kroglam makarova dodati ščepec opiata, narediti to, kar sem jaz naredil za Rufusa, tistega garjavega psa, mi priskrbeti enosmerno karto do Evforije, pa srečno pot, za božjo voljo! Ampak vse dobre stvari na tem usranem svetu so na recept, razprodane ali pa tako božjastno drage, da moraš prodati dušo, da bi jih okusil. Življenje je restavracija, ki sije ne moreš privoščiti. Smrt pa račun za hrano, kije nisi utegnil pojesti. Zato pač naročiš najdražjo stvar na meniju. Tako ali tako si v pizdi, ne? Zakaj si ne bi privoščil vsaj nekaj dobrih grižljajev?“
Jo Nesbø, nesporni kralj skandinavske kriminalke
