“Vem samo, da je sodobni učitelj nekje pozabil svoje srce in strast do znanja. Pogosto se mi zdi, da pozabljamo, da smo učitelji, da nismo samo hodeče knjige, nismo menedžerji in nismo vsevedi, nismo nadzorniki, ki iščejo samo napake, in nismo spletni brskalniki – učencem je treba zaupati proces lastnega učenja! Vse, kar zmorem dati, je učenje s srcem. Moja naloga je, da otroke povezujem med seboj, jih učim za življenje. V mojem razredu se vračamo k vrednotam, kot je sočutje, oziroma k zavedanju, da je posameznik odvisen od skupine. Učim jih, kako pomembno je, da imajo prijatelja. Pa tudi to, da ocene niso vrednota, niso merilo za to, kdo otrok je. Tudi tega jih učim. Koliko učiteljev se z otroki pogovarja o tem, kaj je njihova strast, njihov konjiček, v čem so dobri, kaj bodo dobrega prinesli v našo družbo? Marsikatero uro žrtvujem za to, da se povežemo in ohranjamo to bližino. To je kvaliteta dobrega učitelja: učenje povezanosti.”
Rajko Tekalec, učitelj 4. razreda na OŠ Dragomelj
Vir in več: KLIK
