“Velik nateg je bil že, ko so projekt prenašali z ene agencije in direkcije na drugo. Hkrati je šlo za nateg nekdanje Cerarjeve vlade, ki je trdila, da pri projektu drugi tir potrebujemo zaledne države. To sploh ne drži. Dogovor z Madžari je bil tajen in niti infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek ga ni smela razkriti. Ampak ali mislite, da smo Slovenci takšni bedaki, da ne smemo izvedeti resnice? To, kar se dogaja z drugim tirom, je ena velika tragedija. Edino prav bi bilo, da drugi tir zgradi DRI (Direkcija za infrastrukturo), in to kljub temu, da nikjer v Evropi tako ne gradijo. V Avstriji železniško infrastrukturo gradijo ) avstrijske železnice. Tako bi moralo biti tudi pri nas. Vendar bi, če bi vse zakonsko in organizacijsko prenesli na Slovenske železnice, najbrž izgubili vsaj leto dni. Zato je najbrž pametno, da se celoten projekt prenese na DRI, s tem, da projekt vodijo kompetentni strokovnjaki. Namreč, tudi ljudje na DRI so se izkazali za nesposobne, saj niso znali razpisati niti makete za drugi tir. Izbrali so maketo, ki je bila trikrat dražja od najugodnejše, izbrani izvajalec pa je bil dvakrat predrag. Tem ljudem ne bi zaupal niti vodenja gradnje pasje hišice.”
Marjan Rekar, upokojeni 65-letni strojnik in doktor organizacijskih ved
Vir: Sobotna priloga Dela, 20. 10. 2018, str. 9
