Tudi danes je miza na ta dan polna dobrot, nikakor pa na njej ne sme manjkati martinova gos, navadno z mlinci in rdečim zeljem, ter seveda vino.
Od kod pa naj bi izvirala navada, da na martinovo na mizi ne sme manjkati gos? Vrnimo se k svetemu Martinu. Povedali smo že, da je bil zelo skromen, tako je tudi zavrnil škofovsko 
mesto. Ko so mu nameravali to sporočiti, da je postal škof, se je skril med gosi, kar pa mu ni pomagalo, saj so ga z gaganjem izdale. Prav zato jih danes pojemo. Z to legendo ali resnično zgodbo naj bi si ljudje skušali razložiti upodobitve gosi ob podobah svetnika.
Po drugi razlagi naj bi bila gos na jedilnikih že od nekdaj, po vsej verjetnosti pa naj bi šlo za daritveno žival.
N. B.
