»KOVČEK V BOŽJI ROKI«
Dialog med Bogom in mrtvim človekom:
Bog: Moj sin, čas je, da odideva.
Človek: Tako hitro? Imam še veliko načrtov …
Bog: Žal mi je, ampak čas je za odhod.
Človek: Kaj imaš v tem kovčku?
Bog: To, kar je tvojega.
Človek: To, kar je mojega? Misliš moje stvari, obleka, denar …
Bog: Ne, te stvari nikoli niso bile tvoje, to pripada SVETU.
Človek: Ali so to moji spomini?
Bog: Ne, spomini pripadajo ČASU.
Človek: Ali so to moje sposobnosti in talenti?
Bog: Ne. Talenti in sposobnosti spadajo OKOLIŠČINAM.
Človek: So to moji prijatelji in družina?
Bog: Ne, sin. Oni spadajo na POT, po kateri si hodil.
Človek: Je to moja žena in otroci?
Bog: Ne. Oni spadajo tvojemu SRCU.
Človek: Potem mora biti to moje telo?
Bog: Ne. Ne… Telo pripada PRAHU.
Človek: Potem je to gotovo moja duša!
Bog: V zmoti si človek. Tvoja DUŠA pripada meni.
Človek solznih oči z velikim strahom vzame kovček iz Božje roke, ga odpre in … PRAZEN !
S strtim srcem in solznih oči, človek vpraša Boga…
Človek: Nikoli nič ni bilo moje?
Bog: Tako je. Nikoli nisi NIČESAR imel.
Človek: In kaj je sploh bilo MOJE?
Bog: Tvoji TRENUTKI, ki si jih preživel. Vsak trenutek, ki si ga preživel, ti je bil podarjen. Samo ti so bili tvoji.
Življenje je iz samo malih trenutkov, ki so nam podarjeni. Živi vsak trenutek posebej zdaj, dokler ga imaš.
Materialne stvari in vse, za kar si se boril v življenju, ostaja za teboj. Ničesar ne moreš vzeti s seboj. Tisto, kar je zares nekaj vredno, je ta trenutek. Prejšnjega več ni- je že minil, za naslednjega pa ne veš, če ga dočakaš. Živi ta trenutek in ga koristno uporabi v zavesti, da boš nekega dne dal zanj odgovor.
Vir: Klik
