“Ljudje zelo veliko govorimo o svojem pogledu, o tem, kar sami potrebujcmo, in radi poudarjamo svoj prav. Premalo pa drugega sprašujemo o njegovem vidiku. Ne zavedamo se dovolj, da s postavljanjem vprašanj izkazujemo zanimanje za drugega in mu dajemo veljavo; kaj pa ti misliš, kaj pa je tebi pomembno, kako pa ti to vidiš, kaj pa ti predlagaš. Pri tem je ključno, da drugega ne napadamo, da je njegov predlog neumen ali neizvedljiv, ampak ga vprašamo, kaj je s tem predlogom mislil, naj pove podrobneje o tem predlogu, kako ga bo izvedel. Veliko več bi morali spraševati.
V knjigi je opisanih 17 tipov zastavljanja vprašanj in ta vprašanja delajo v ljudeh velike premike. Ko ljudi vprašamo, kaj je njim pomembno, kaj bi bilo najbolj učinkovito, da bi naredili, jih spodbudimo k razmišljanju. In ko se raziskuje zgodba, se v nasprotju s sodišči skupaj kreira in išče, kaj je tisto, kar bi bilo najboljše. Pri mediaciji mediator usmerja pogovor in odstira pomembne stvari. Tako stranki sami prideta do ključnih spoznanj in tudi sami poiščeta pravo rešitev, da recimo za soseda res ni najpomembnejših 15 centimetrov zemlje, ampak dober sosedski odnos.“
dr. Tanja Pia Metelko, avtorica novega priročnika Mediacijske tehnike in veščine 1 – 50
Vir: Jana, 5. 2. 2019, str. 29
