Eterična olja so produkti rastlinske presnove. Najdemo jih v različnih delih rastlin: v popkih, cvetovih, listih, steblih, vejah, semenu, deblu, lubju, skorji semen, smoli in koreninah.

Znano je na primer, da z vonjem eteričnih olj rastline privlačijo žuželke zavoljo opraševanja, da ščitijo rastlino pred infekcijami, da s hlapi tvorijo okoli nje zasičeno atmosfero, ki preprečuje prekomerno izgubo vlage, da ščitijo pred zajedavci in delujejo proti herbicidom, tako da tvorijo okoli rastline področje, na katerem trdovratne rastline ne morejo uspevati. Rastline praviloma vsebujejo zelo majhne količine eteričnih olj. Povprečno od 0,02 odstotka do 1 odstotka (Poštić 2006, str. 31).

Eterična olja niso mastna

Ko slišimo ime olja, dobimo predstavo, da so eterična olja mastna, kar pa ne drži. To so zmesi hitro hlapljivih, biološko aktivnih kemičnih spojin, pridobljenih iz rastlin z destilacijo ali s stiskanjem. Najpogosteje so brezbarvna ali rumenkasta, včasih pa imajo izrazito barvo, kot na primer eterična olja nemške kamilice ali navadnega rmana, ki so temne modre barve, ali pa eterično olje vetiverja, ki je rjavkasto. Delovanje posameznih olj je odvisno od sestave in količine različnih spojin v njihovi zgradbi.

Na eterična olja, pridobljena iz neke surovine, vplivajo številni dejavniki, kot so lastnosti tal, vremenske razmere, v katerih je rasla rastlina, nadmorska višina, način gojenja, čas in način pridobivanja surovin ter tehnika izdelave (Poštić 2006, str. 31).

Destilacija z vodno paro

Destilacija je metoda, ki jo najpogosteje uporabljajo pri ločevanju eteričnih olj od rastlinskih materialov. Poznamo več vrst destilacij. Ena od njih je destilacija z vodno paro in to metodo najpogosteje uporabljajo pri predelavi rastlinskega materiala. Postopek poteka tako, da vodna para prehaja skozi rastlinski material, ki je bil nameščen na luknjičasto pregrado na kotlu za destilacijo. Ko para segreva rastlinski material, stene celic, v katerih rastlina shranjuje eterično olje, počijo, eterično olje se izloči, izhlapi in pomeša z vodno paro. Ta mešanica nato teče skozi cev, ki jo hladi voda, tako da se mešanica vodne pare in eteričnega olja kondenzira in kaplja v posebno posodo, v kateri se zaradi razlike v relativni gostoti eterično olje loči od vode na naraven način. Eterično olje najpogosteje plava na vodi, le poredko se nabira na dnu. Rezultat take destilacije sta čisto, naravno in izvorno eterično olje ter hidrolat (Poštić 2006, str. 32).

Eterična olja se med seboj razlikujejo

Eterična olja se razlikujejo po vonju, okusu, hlapljivosti in drugih fizičnih lastnostih. Nimajo skoraj nič skupnega z mastnimi olji. V zadnjih letih se priljubljenost eteričnih olj povečuje. V prodaji lahko najdemo tudi zelo razredčena, nekakovostna olja, sintetična olja. Za aromaterapijo pa je potrebno uporabljati naravna, kakovostna olja, zato ne bi bilo slabo, če bi se naučili sami izdelovati eterična olja.

Pomembnosti varne uporabe eteričnih olj

Pri pripravljanju mešanic uporabljajte največ 5 eteričnih olj.

Eterična olja so hidrofobna oz. lipofilna.

Eteričnih olj nikoli ne uživajmo kot hrano in ne nanašajmo neposredno na kožo.

Bodimo pazljivi pri nakupu olj (morajo biti v temni steklenički, cena, kakovost).

Pri uporabi olj morajo biti še posebej pozorni nosečnice, epileptiki, mlajši otroci.

Pred prvim nanosom naredimo test za ugotavljanje alergičnosti.

Vsako eterično olje, ki ga uporabljamo za terapevtske namene, naj bi bilo botanično definirano.

T. K.

  • Poštič, S. (2006). A kot aromaterapija. Priročnik za uporabo eteričnih olj. Zagreb. Meander.
  • Postić, S. (2013). V čarobnem svetu vonjev: Aromaterapevtski koledar. Eterična olja iz meseca v mesec. Šmarje Sap. Založba Buča.