“Vedno bolj pogrešam moško družbo”

Andreja je moja FB prijateljica že pet ali šest let. Prosila me je, če lahko dobi kakšen hiter, a uporaben nasvet.

Takole piše:

”Stara sem 38 let, imam visoko izobrazbo, sem v dobri telesni kondiciji, moški pravijo, da sem privlačna, zanimiva, polna pozitivne energije. 

Žal se je vsak, s katerim sem se v preteklosti družila, zadovoljil s površinskostjo, nihče ni brskal za ”podrobnostmi”, ki bi mu lahko pojasnile, zakaj še nisem poročena in zakaj še nimam petih otrok. 

Leta so tekla, lastniško stanovanje sem zamenjala s hišo, zaslužim več kot dovolj, prijateljic za prvo silo imam nekaj. Sobe so polne knjig, kajti zelo rada sem brala, a me je to minilo. 

Vedno bolj pogrešam moško družbo, hkrati pa se mi postavlja vprašanje: bi se lahko kakšni stvari odpovedala, če bi naneslo, da bi spoznala pravega? 

Kje bi našla moškega, ki bi bil primeren zame? Mlajšega nočem, starejših tudi ne. Poročeni odpadejo, ločeni prav tako. Do tistih, ki bi bili revnejši od mene, bi bila nezaupljiva. Manjši (merim 176 cm) bi se mi zdeli smešni.

Alergična sem na mačjo dlako, tako da bi eventuelno prišli v poštev le ljubitelji psov. Njegov lastnik bi moral razumeti, da pes notranjosti hiše z nama ne bi delil.

Odpadejo tudi tisti, ki imajo gospodovalne mame (sestre, tete, babice). Pri petindvajsetih sem se z eno takšno pošteno opekla in nočem, da se podobna zgodba ponovi.

Rada imam hitre rešitve. Poslovno z njimi nimam težav, zasebno pa. ”

Andreja