Zanimivo je, kako zadržani so ljudje, ko nastopi trenutek, ko bi lahko zaplesali. Nekateri z vso trmo vztrajajo, da oni pač ne plešejo, veliko je takšnih, ki morajo najprej spiti kozarec ali dva.
Tudi jaz sem bil tak! Z alkoholom si daš dovoljenje, da se lahko sprostiš. V glavi si kar naprej ustvarjamo blokade, ki nam preprečujejo, da bi zares živeli. Kako lepo je otrokom, ki teh blokad še nimajo! Nato počasi razvijemo sram in druge negativne občutke. Takšne meje je treba podirati, vsak dan znova. Dokler se premikaš, je svet okrog tebe živ. V Indiji imajo božanstvo, plešočega boga Šiva, ki ves čas pleše. Če bi nehal plesati, bi se svet ustavil. To me je močno zadelo, res je tako, če se v življenju ustaviš, umreš. Žal nas družba sili v to, da smo čim bolj pri miru. Ni bilo bolj grozne stvari v šoli, kot to, da sem moral sedeti! Vsak boj, ki ga bijemo zunaj, je boj, ki ga v resnici biješ v samem sebi. Zanimiva je prispodoba, ki pravi, da vidiš svet natančno takšen, kot ga čutiš v sebi. Ko rešiš te konflikte v sebi, se tudi zunanjost spremeni. S to lekcijo se ukvarjam zadnje mesece, ki niso bili lahki. A vsi so mi dejali enako, od duhovnika do astrologa, vse se skrči na spreminjanje sebe, šele nato pridejo spremembe v okolici. Nekatere stvari pri sebi tako sprejmeš, drugih se moraš znebiti.
Sergej Polunin, ukrajinski plesalec

Vir in še več: https://onaplus.delo.si/sergej-polunin-na-zahodu-ni-prostora-za-iskrenost