“To se loh(k) sam men zgodi”

Ker je prva štacuna od naše poletne lokacije nekaj kilometrov proč, a mulcem sem obljubil palačinke, se je bilo treba vsesti na kolo in odbrcati po vročem soncu po kilo moke.
Moja gospa niso bili najbolj navdušeni, da grem po glavni magistralki, češ tam je ful avtov, zato sem obljubil, da grem ob obali. Sportski lagano. Tam pa cel kup šteng, pomolov, peska, vijuganja med brisačami in hipeaktivni mladiči. In glih padem v fazon, dobim filing za občutek, slalomiram v stilu Tombe v najboljših časih, se pred mano postavi par ozkih šteng navzdol. Na desni stena, na levi morje. Ma, kaj je to zame, če loh Rogla ves oguljen zborba tour, bom pa ja speljal tele štenge.
Prva štenga, lep stil, druga štenga, mam to, tretja štenga, sprednje kolo gre po svoje. Četrta štenga, poizkusim izravnati, bolje v steno kot v morje. Čof.🌊
🚴‍♂️Kolesarjenje je ravnokar dobilo novo disciplino. Podvodno poganjanje.🙈
Moker čist se spravim na suho. Gospa nekaj metrov višje, ki je opazovala moj izdelan stil pikiranja v morje me je vprašala, če je vse OK. Ja, ja, top. Samo vroče mi je bilo, pa sem se hotel malo ohladiti. S takim kul tonom, kao vse mam pod kontrolo. 😎
Aja, v naši lokalni štacuni nimajo WD 40. Po gospem prodajalkam se opravičujem, sem sicer res že kar star, a nimam težave z zadrževanjem vode. Tiste kapljice na tleh so morje Adriansko. Špehar style. 😀