Po zadnjih podatkih je v Sloveniji približno 1,7 milijona kokoši nesnic. Skupaj znesejo povprečno milijon jajc na dan.

Stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji je visoka, skoraj 95-odstotna. To pomeni, da lahko domača proizvodnja jajc skoraj v celoti pokrije domačo potrošnjo (potrošnjo za krmo, hrano in potrošnjo v industriji).

Izvoz in uvoz jajc

Izvoz jajc iz Slovenije je vedno večji od uvoza jajc v Slovenijo. V letu 2017 smo jih izvozili za 4,5 milijona evrov, uvozili pa za 2,7 milijona evrov. Največ jajc izvozimo na Hrvaško (dve tretjini), potem v Avstrijo (22 %) in na Madžarsko (6 %). Uvozimo pa jih največ iz Litve (39 %), sledita Italija (30 %) in Latvija (10 %). Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila (takrat se pojavi t. i. sezonski vpliv). V marcu 2017 smo tako uvozili 20 % letnega uvoza jajc.

Cene jajc

Cene jajc so se v slovenskih trgovinah v zadnjih 10 letih precej zvišale. Od leta 2008 so se dvignile za 38,8 %;  cene v celotni skupini »hrana« pa so se v povprečju dvignile za 23,7 %. V letu 2017 smo za 10 kokošjih jajc odšteli povprečno 1,7 evra.

Potrošnja jajc

Na leto potrošimo v Sloveniji za prehrano skoraj 11 kilogramov ali 178 jajc na prebivalca. Podatek o potrošnji kaže količino, ki je prebivalcem Slovenije v enem letu na razpolago. Pri tem je treba upoštevati, da so v ta podatek zajete tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih porabnikov. Po oceni prebivalcev, ki so bili anketirani, je letna poraba jajc precej nižja. Ocenili so namreč, da porabijo na leto 80 jajc na prebivalca.

Vir informacij :

 

 

Podčrtano

Stojan Hergouth, direktor Jate Emone: “V Evropi je 400 milijonov kokoši, eno stojišče za kokoš stane 25 evrov, kar pomeni, da so evropski rejci v obogatene kletke vložili deset milijard evrov, a so se te kletke po sedmih letih že znašle na zatožni klopi. Nekdo je namreč pod pretvezo zaščite in dobrega počutja kokoši spromoviral, da je prireja jajc v prosti reji kokoši nesnic v redu, talna reja sprejemljiva, za obogateno kletko pa velja, da s to prirejo kokoši mučimo, ker še vedno gre za kletko …

V vseh vrstah prirej kokoš po enem letu konča v loncu. Živinoreja pač ni najbolj romantična panoga, a verjemite, za naše kokoši zelo lepo skrbimo in pazimo, da jim po nepotrebnem ne povzročamo stresa ali bolečin. Treba pa se je zavedati, da je njihovo življenje osmišljeno s tem, da znesejo tristo jajc. Kokoš jih ne nese zato, da bi jih mi jedli, ampak zato, ker jo v to sili evolucija. Se vam zdi, da bi trpeča kokoš res znesla jajce vsak dan, vse leto?”

Vir: KLIK