Za normalizacijo razmer na centrih za socialno delo (CSD) je treba zaposliti najmanj 300 dodatnih delavcev. S tem bi se vzpostavile minimalne razmere, v katerih bi strokovni delavci lahko kakovostno opravljali svoje delo. Našim strankam, ki so večinoma ljudje v stiskah, bi se lahko posvetili, tako kot to znamo in kot bi bilo treba, pa nam za to niso zagotovljene ustrezne delovne razmere. Prav tako bi se zmanjšala možnost napak pri našem delu, pravijo na CSD-ju.

Zaradi uvedbenovega informacijskega sistema, ki naj bi omogočil elektronsko delo z dokumenti, na CSD zato pričakujejo še dodatne zaplete, ki bodo že tako katastrofalno situacijo še dodatno otežili. Na ministrstvo so zaradi tega iz CSD naslovili pismo, da bi dosegli zamik uvedbe novega sistema. Opozorili so na spremembe v zadnjem času, ki so prinesle veliko dodatnega dela in izčrpale zaposlene.

“Zlasti jih skrbi slaba integracija med sistemi, ki niso medsebojno povezani. Ne nazadnje pa niti niso bili zasnovani za potrebe CSD.”

Država je tej preprosti družini s svojimi posodabljanji odvzela vir preživetja. Lahko je ministrom v vladi razpravljati, kako bodo vsi socialni transferji nakazani tudi za nazaj. A kaj to pomeni družini, ki te transferje potrebuje tukaj in zdaj – in ne naslednje leto? Tu se še enkrat kaže občutek za soljudi, ki so za vladajočo politično elito zgolj številke, vredne omembe samo, ko volijo za njih, da so še naprej pri koritu. Očitno jim je pomembna samo njihova lastna polna “rit”, preostali državljani pa lahko prosto izvisijo.

Najbolj pa je Slovenijo ganila zgodba očeta samohranilca s sedmimi otroki iz Logatca, ki se je doslej zanašala na otroški dodatek, da bi se lahko normalno preživljala. Kot je zapisal oče Tomo v pismu, sam opravlja dve službi, zato da je lahko mama doma z otroki. Otroke imata rada in za tolikšno število sta se odločila zato, ker verjameta, da so otroci smisel življenja. Zdaj pa so zaradi katastrofalnega dela na CSD in sprememb, ki jih je uvedlo ministrstvo, ostali brez otroškega dodatka, zaradi česar je tudi otrokom težko.

“Nisva neodgovorna in brezvestna državljana, samo odločila sva se za drugačno pot. Žena je ostala doma in vrši najlepše, a tudi najtežje poslanstvo – vzgojo otrok. Sam imam dve službi, da živimo in ne životarimo.” Zato so nam otroški dodatki, ki nas razveselijo vsak mesec, naš vir dohodka, s katerim se skromno in odgovorno preživljamo in zagotovo nismo edini. A ob reorganizaciji CSD se je naše življenje sesulo kot hišica iz kart. Ker smo za nekoga samo številka, ker smo za nekoga odločba v kupu papirjev na njegovi mizi.”

M. G.