Jesen trka na vrata, kmetje pa prav zdaj pobirajo tisto, kar lahko obiskovalcem tržnic ponudijo za vsakdanjo rabo ali ozimnico.

Z letino so bolj ali manj zadovoljni, čeprav bi lahko kakšno rekli o letošnjem nehvaležnem in hitro spreminjajočem se vremenu. Zdi se, da kmetje raje zavihajo rokave in delajo ter nato v obdobju, ko si roke podajata poletje in jesen, pokažejo in prodajo svoje pridelke. Tako so na ljubljanski Pogačarjev trg in dogodek Podeželje v mestu prišli vsi tisti, ki se lahko pohvalijo, da gre za pridelke, pripravljene z ljubeznijo.

Sestri Barbara (levo) in Katarina Jakopič z istoimenske kmetije iz Dobrepoljske doline

Številni so na svojih stojnicah pokazali priznanja, ki so jih prejeli na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju ali pa na pravkar končanem kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani se je prodajalo in kupovalo, plesalo, pelo in klepetalo. S pestro ponudbo pridelkov in izdelkov slovenskega podeželja se je predstavilo več kot 40 kmetij.

Obiskovalci sobotnega dogodka so posebno pozornost namenili pridelovalcem prav posebne čebule, ki jo povrhu vsega odlikuje še zaščitena geografska označba. Gre za ptujski lük, ki je zdaj že prava evropska posebnost. To pomeni, da prihaja iz predpisanega pridelovalnega območja, po katerem se imenuje, ter se na predpisan način prideluje, označuje in trži. Pristnost ptujskega lüka je zagotovljena s certifikatom in evropskim logotipom.

Janez Horvat s kitami ptujskega lüka Fotografije: Primož Hieng

Janez Horvat z Gočlove kmetije iz Zagojičev pri Gorišnici, ki je eden od šestih pridelovalcev te čebulne posebnosti, nam je o ptujskem lüku najprej povedal: »Lük pa kruh, pa je jüžna vkup.« Čisto resno pa: »Prva značilnost kralja čebul je, da je pridelan na Ptujskem polju. Bogat in oster okus mu dajeta prodna tla ter suh veter, ki se vije po polju med vrhovi gričev Slovenskih goric in Haloz. Zgodnja pomlad, malo padavin in suha, vroča poletja oblikujejo bogastvo kulinaričnega okusa ptujskega lüka.«

Druga značilnost je, da se ptujski lük pobira, sortira in pakira ročno, dodaja Horvat: »Lükarji s Ptujskega polja smo tradicijo pridelave čebule ohranili vse do danes. Naš lük je pridelan iz avtohtone slovenske sorte Ptujska rdeča, pridelujemo ga pa že več kot 200 let.«

Kralj čebul je avtohtono dober, pravijo poznavalci. Takšen, kot je bil nekoč, je še danes, pristen in odličnega okusa. »Je osnova vsake dobre jedi,« meni Horvat. »Uporablja se svež, primeren pa je tudi za skladiščenje. Pri kuhanju hitro razpade in ne porjavi. Iz njega nastane odličen golaž, do izraza pa pride tudi v svežih solatah.«

Čisto na drugem koncu Slovenije, v Velikih selih pri Adlešičih v Beli krajini, živi družina Grabrijan, ki se je s svojo kmetijo Vučji ogrizek prvič predstavila na Podeželju v mestu.

Vučji ogrizek je bil prvič na Podeželju v mestu.

Zdaj na posestvu kmetujeta mlada prevzemnika Izidor in Manca, kmetija pa je dobila ime po predniku, ki je branil ovce pred tropom volkov. Volk mu je odgriznil uho in del lica, zato so ga domačini klicali Vučji ogrizek. Mlada kmeta imata 50 ha površin v lasti in najemu, od tega štiri hektarje njiv, ostalo pa so pašniki in travniki.

»Imamo okrog 200 plemenskih ovac, 17 govedi cikaste, svetlo rjave in limuzin pasme, 20 oslov istrske pasme in okrog 20 prašičev pasme bela mangulica in krškopoljska pasma. Seveda boste pri nas naleteli še na perutnino različnih vrst in kokoši štirih pasem.

Pri delu z živalmi pomagata border collieja Speedy in Tara, živali na pašniku pa čuva maremsko-abruška ovčarka Runa. Nudimo ovčji sir, ovčji jogurt, albuminsko skuto iz ovčjega mleka, salame iz ovčetine, svinjine, govedine in oslovskega mesa, jagnjeta, prašiče in plemenske živali, poleg tega pa še surovo volno in volnene izdelke ter ovčje kože,« sta povedala Manca in Izidor.

Aronija postaja vse bolj priljubljena rastlina, saj iz njenih plodov pripravljajo sok, sirup, likerje in žgane pijače, na voljo pa sta še marmelada in čaj.

Na ekološki domačiji Pr’ Blek so na poldrugem hektarju posadili 3000 sadik aronije. »Naša kmetija je v vasi Luče pri Grosuplju, strankam pa nudimo ogled nasadov in domačije ter možnost trgatve v času dozorevanja,« pravi Barbara Dragaš Horvat.

Zakonca Dragaš Horvat se ukvarjata z aronijo.

»Iz plodov pridelujemo ekološki premium sok Blekove aronije, za katerega smo letos prejeli dve zlati priznanji kakovosti. Sok je brez dodatkov, visoko koncentriran, vsebuje pa največjo možno količino vitaminov in mineralov. Rastline obdelujemo na ekološki način, kar pomeni, da okopavamo ročno in izvajamo okoljske ukrepe, s katerimi v največji možni meri skrbimo za nasad in s tem za naravno ravnovesje. Plodove obiramo strojno in jih še isti dan stisnemo. Temu sledi hitra pasterizacija, nato pa še hitro ohlajanje. Tak sok pijemo dvakrat dnevno po pol decilitra po jedi. Aronija je najmočnejši poznani rastlinski antioksidant. S študijami je dokazano, da je učinkovita v boju proti boleznim sodobnega sveta.«

Nasmeh Sadjarstva Ficko

Fickovi iz istoimenskega sadjarstva iz Rogaševcev so redni udeleženci dogodka Podeželje v mestu. Pri svojem delu so pred skoraj 20 leti prišli do pomembnih spoznanj: »V letu 2000 smo začeli s preusmeritvijo kmetije, saj se je na Goričkem težko ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo, so pa zelo dobri pogoji za sadjarstvo in vinogradništvo. Željo, da bi delali nekaj posebnega na tem prostoru, smo začeli uresničevati ter zasadili prvi intenzivni nasad kutine v Sloveniji in temu leta 2003 dodali še drugega in dodali prvi intenzivni nasad nešplje v Sloveniji. Če si v nečem prvi, potem ni odkupa, zato smo predelali in dogradili naše gospodarsko poslopje za predelavo sadja ter prav tako prodajni prostor za neposredno prodajo na domu.«

Na kmetiji Vrabec se ukvarjajo tudi z vinarstvom.

Primož Hieng