Propad evropske civilizacije: moj odgovor na pobožne sanje Svetlane Slapšak

Zgodovina se ponavlja. Če Evropsko unijo razumemo kot dejansko naslednico Rimskega imperija in če sprejmemo tezo, da vsaka civilizacija propade na svojem višku, potem je vremenska napoved za EU zelo slaba.

Ne segrevanje ozračja, ponovilo se bo “temno obdobje srednjega veka”, glavna skrb pa bo ohladitev

»Nobenega dvoma ni, da bi imeli begunci dobre možnosti, da se zaposlijo in izkažejo v tej evropski vojski ali policiji in da bi bili verjetno najboljši kader za odkrivanje in preprečevanje terorizma« (Slapšak v Večer).

Celoten članek Svetlane Slapšak za Večer je dostopen: TUKAJ

Svetlana, zgodovino kolikor toliko dobro poznam, pa vendarle imam zvrhano mero dvoma glede teh tvojih idej. Naj to tvojo tezo zavrnem z naslednjim zgodovinsko izpričanim dogodkom, ki je pomenil začetek konca Zahodnorimskega cesarstva.

Verjetno veš, da je rimski imperij od leta 300 po našem štetju doživljal hudo politično in ekonomsko krizo, tako kot jo sedaj preživlja Evropska unija.

Mogoče tudi veš, da je bil to čas velikih premikov ljudstev, sproženih prav s strani Hunov, ki so se pomikali proti zahodu. Bil je trenutek, ko so se ti barbari germanskega porekla popolnoma približali vzhodnim mejam rimskega imperija in v naslednjih obdobjih vanj tudi poskušali prodreti.

Zemljevid, ki nazorno nakazuje, kakšne so ambicije evropskih voditeljev decembra v Marakešu. To bo deklaracija, ki bo zlasti za države, ki so na levem zemljevidu zgoraj označene z zeleno barvo, olajšalo invazijo v Evropsko unijo.

Vir:https://forums.catholic.com/t/catholic-van-rompuy-first-european-president-cn-usa/177016

Ker se je Rim, poleg že omenjene ekonomske in politične krize, spopadal še s pomanjkanjem vojske, sta se Dioklecijan in Konstantin, ki ju lahko sama, mirne vesti primerjaš z Merklovo in francoskim predsednikom Macronom, odločila, da rimske legije zapolnita z barbari, kar pa je bila usodna napaka. Sicer za boj zelo dobro izurjeni barbari, Slapšakova bi jih verjetno, tako kot v citatu zgoraj, tretirala kot najboljši kader, rimskim oficirjem niso bili najbolj lojalni in so se v nekem trenutku obrnili proti njim in imperij napadli od znotraj.

Velja omeniti še eno dejstvo, s katerim popolnoma nasprotujem vsemu, kar si zapisala, in sicer, da se je nekoč ti. podeljevanje zaščite tujim ljudstvom s strani tedanjih cesarjev že dogajalo. Omenil sem že Hune, ki so prodirali z vzhoda in prav oni so bili glavni razlog, da so nekoč na vrata cesarja Valensa potrkali Vizigoti, češ, »dajte nam dovoljenje za bivanje, nič vam ne bomo naredili, želimo si samo miru« Kako podla poteza, če pomislimo, da je cesar Valens na njihovo prošnjo ob predpostavki, da vnaprej predajo orožje, pristal, kar pa je imelo usodne posledice samo eno generacijo kasneje, natančneje leta 470 po našem štetju, ko so prav potomci teh ti. vojnih beguncev, pod krinko lepega in mirnega življenja, izropali in poškodovali Rim.

http://www.carthaginesesyromanos.com/the-history-of-rome/

Seveda se to, o čemer sem pisal zgoraj v Vzhodnorimskem cesarstvu ni dogajalo. Vzhod je »živel« še 1000 let, dokler se ni zgodil tisti usoden padec Konstantinopla leta 1453, ko je bil rimski pravni red zamenjan s šeriatskim pravom.

https://todayinhistory.blog/2017/04/20/april-20-1453-fall-of-constantinople/

Če se ozremo nazaj k zapisu, Svetlane Slapšak in mojemu kratkemu »skoku« v zgodovinsko preteklost, potem, glede na to, kar se nam dogaja danes, ne moremo biti ravno optimisti.

Če se uresničijo sanje Slapšakove, odhajajoče Merklove in internacionalista Macrona, potem bo nujno sledil propad Evropske unije.

Ne sicer danes ali jutri, pač pa tako kot v primeru Rimljanov, bo za to potrebno počakati eno generacijo.

Če spremljate politično dogajanje v državah, ki so se leta 2004 kot zadnje vključile v Evropsko unijo, govorim seveda o tistih, ki so preživele težko obdobje komunističnega režima, potem lahko razumete, da gre ponovno za proces delitve Evrope na dva dela. Ne verjamete? Pa boste morali.

Zgodovina je cikel, ki se venomer ponavlja, samo njeni akterji se spreminjajo!

Rok Bratina, zgodovinar in občasni dopisnik