V današnjem času si življenja brez sendvičev enostavno ne znamo predstavljati. Vrst in oblik je ogromno, kupimo jih lahko v trgovinah, bencinskih servisih, raznih avtomatih ipd.

Velikokrat pa jih naredimo tudi sami, doma. Vendar k porastu priljubljenosti sendvičev nista pripomogla le hitrejši življenjski stil in priročnost tega prehrambnega izdelka, tradicionalno priljubljenega na piknikih in izletih. Kruh ponuja ugodje, pojasnjujejo psihologi, zato so sendviči menda še posebej priljubljeni v težkih gospodarskih časih.

Legenda o nastanku sendviča

Praviloma je sendvič jed iz dveh rezin (belega) kruha, med katerima je ena ali več plasti polnitve.

Po legendi je nastal leta 1762. Grof Sandwich (grofi Sandwich po dedni pravici v angleškem zgornjem domu nepretrgano sedijo že nekje od leta 1660), s pravim imenom John Montagu (1718–1792), četrti sandwiški grof, londonski minister in strastni kvartopirec, je neprekinjeno igral, tako da ni imel časa za jed.

Služabnici je med hazarderstvom dejal, da bi želel nekaj pojesti na hitro in z eno roko, zato ji je naročil, naj da jed med dve rezini kruha. Dobil je kos mesa, skritega med kosoma kruha. Njegovi soigralci pri kartanju so to seveda opazili in kmalu je tudi eden izmed njih naročil »kruh kot Sandwich«. »Enako kot Sandwich,« so kmalu začeli naročati drugi aristokrati, dokler ni priročni prigrizek postal kratko malo – sendvič. Sprva je bil rezerviran le za nočna popivanja aristokratov, potem pa se je počasi preselil nazaj med ljudstvo, postal najprej okrepčilo na večernih plesih in kmalu praktičen obrok delavcev.

Širjenje sendviča po svetu

V Ameriki so ga spoznali šele leta 1840, ko jim ga je v svoji kuharski knjigi predstavila Elizabeth Leslie, a se je njegova priljubljenost razmahnila šele, ko so konec 19. stoletja Američanom olajšali težaško delo rezanja kruha in jim ponudili vnaprej narezan mehki beli kruh. Danes, pravijo raziskave, si v kar 95 odstotkih ameriških družin enkrat na štirinajst dni postrežejo s sendvičem, najraje s tistim z mortadelo, v polovici primerov za kosilo. Da ne bi ostali brez zalog, že desetletje skrbi tudi enajsti grof Sandwich, a je, četudi ima v Ameriki 14 tovrstnih trgovin, med drugim tudi tisto v Disney Worldu, ki je menda najbolj prometna na svetu, šele nedavno odprl eno v Angliji.

Sendvič namesto pice in hamburgerja!

S sinom Orlandom Mantaguem sta izkoristila družinsko ime in jo poimenovala Earl of Sandwich ali Grof Sendvič, v njej pa med drugim prodajata tudi sendvič, ki naj bi ga leta 1762 jedel njun razvpiti prednik – s pečeno govedino, z angleškim sirom cheddar in s hrenovo omako. Čeprav je konkurenca huda, ju ne skrbi, da bi propadla. V zadnjem desetletju je sendvič postal najbolj priljubljena hitra hrana Britancev in je krepko prehitel pico, saj z njo na leto zaslužijo le 1,1 milijarde evrov, medtem ko sendviči prinesejo skoraj štiri. Britanci so se odločili, da je to hitro in zdravo kosilo, da je vsekakor boljše od hamburgerja, pa se strinjajo tudi Francozi in pojasnjujejo, da je tovrstna prehrana pestra, ker imajo z različnim nadevom vsak dan drugačen obrok. Narod sendvičev so postali tudi Italijani, ki sicer vztrajajo pri svojem paninu.

J.A.

Podčrtano

Nekaj znanih sendvičev 

Cucumber: klasičen sendvič za k čaju: maslo in kumarica

Monte Cristo: sir, šunka, med ali marmelada

Jam: marmelada ali žele

Croque Monsieur: šunka, sir

Croque Madame: šunka, sir, poširana jajca

 

 Elvisov sendvič je znamenit prigrizek, ki ga je osnoval in oboževal Elvis Presley.

Recept za pripravo Elvisovega sendviča: rezino belega kruha namažemo s kikirikijevim maslom. Eno zrelo banano pretlačimo in jo naložimo na kruh. Pokrijemo z drugo rezino kruha, stisnemo in popečemo v opekaču ali pa sendvič zlato popečemo v ponvi na žlici kikirikijevega masla.