Ob poti k sv. Primožu stoji kapelica, ob kateri si je vredno odpočiti

Na strmi prisojni legi pod Veliko planino, visoko nad dolino Črne, sredi gozdov, senožeti in pašnikov, se kot dve golobici, ki sta se ustavili, da bi si oddahnili sredi tega gorskega sveta, svetita starodavni cerkvi svetih Primoža in Felicijana ter manjša cerkev sv. Petra.

O cerkvi svetih Primoža in Felicijana nad Kamnikom je poročal že Janez Vajkard Valvasor in zapisal, da je slovela kot romarski cilj. Tudi zdaj je to priljubljena točka za številne pohodnike.

Stavbna zgodovina slovite romarske cerkve s poznogotskimi freskami je bogata. Dr. Emilijan Cevc pravi, da na predgotski izvir stavbe opozarja zlasti severna stena cerkve z ohranjenim romanskim oknom; okrogli marmornati steber, ki nosi jugozahodni ogel baldahinskega oltarja nad relikvijami svetih Primoža in Felicijana, pa je lahko iz antičnega časa. Zato se takoj prebudi vprašanje, ali ne bi smeli pri sv. Primožu računati celo s kakšno kultno kontinuiteto, ki bi ji korenine segale še v antiko.

Ko so pozno poleti leta 1996 obnavljali cerkvene temelje, so si arheologi ogledali strojno izkopano zemljo ob južni steni cerkve in naleteli na srednjeveške črepinje. Po tem opozorilu so se odločili za poskusno vrtino na majhni terasi pod cerkvijo. Našli so del posode iz 11. do 12. stoletja. Nekaj kosov keramike iz vrtine pripada rimskemu času: posoda iz boljše namizne lončevine, dva pokrova in košček ostenja lonca. Lonec so natančneje datirali v 5. do 6. stoletje, saj je okrašen z večtračno valovnico, ki je bila značilna za tedanji čas.

Ogled okolice je pokazal, da je na strmih osončenih terasah pod cerkvijo sv. Primoža v pozni antiki ležalo utrjeno naselje. Južni in vzhodni rob naselja sta še dobro vidna, verjetno pa se je širilo tudi do zgornje cerkve sv. Petra. Na ostanke zidu in ometa na kuclju nad cerkvico je že leta 1964 opozorila raziskava ob restavraciji cerkve sv. Primoža. Naselbina je bila izjemno dobro zaščitena, saj je bila visoko nad dolino Črne, na naravnem pomolu, ki ga z vseh strani obdajajo strmi bregovi. Cerkev in pašniki okrog nje so odmev nekdanjega življenja v poznoantični naselbini.

Ob poti k sv. Primožu stoji kapelica, ob kateri si je vredno odpočiti in se napolniti z energijo. Območje sv. Primoža nad Stahovico pri Kamniku in dolino Kamniške Bistrice oziroma nad dolino Črne je energijsko izjemno močno. Pri kapeli na poti na vrh hriba so namerili okoli 70.000 enot po Bovisu. Na vrhu planine so močne energijske točke na južni strani cerkve sv. Primoža (100.000 enot). Močna točka je pri križu nad cerkvijo sv. Petra, najmočnejša pa je južna stena cerkvice sv. Petra, kjer so izmerili energijo z močjo okoli 150.000 enot po Bovisu. Energija na tem območju vpliva na celotni organizem, še posebej na glavo.

Za lažjo orientacijo 

Ljubljana–Stahovica

29 km

Kamnik–Stahovica

6 km

Dostop

Do romarske cerkve svetih Primoža in Felicijana, ki je približno 400 metrov nad dolino Črne, pridemo iz Stahovice po poti, po kateri v zgodnjem poletju tudi ženejo živino na Veliko planino.

Več informacij

Ferdinand Šerbelj

Sv. Primož – knjiga

196 strani

Sv. Primož – vodnik

112 strani

Samozaložba Milan Šuštar

Kamnik, 1995

Primož Hieng

Pod nebesi Kamniških planin

Podobe Sv. Primoža, Velike planine in Kamniških Alp iz zraka

128 strani

Založba Harlekin No. 1

Brezovica pri Ljubljani, 2011

Za lačne in žejne

Gostilna Pri planinskem orlu

Stahovica 20

1242 Stahovica

T: 01 832 54 10

E: [email protected]

http://priorlu.si/

Okrepčevalnica na Sv. Primožu

Peter Uršič

M: 041 353 513

Odprto ob sobotah, nedeljah in praznikih, ob predhodni najavi organiziranih skupin pa tudi druge dni v tednu.

Za radovedne 

Mežnarija, v kateri je zdaj okrepčevalnica, je nedvomno del zgodovine Sv. Primoža, saj je bila v preteklosti stalno naseljena, da je bilo poskrbljeno za maše in gostoljubje številnih romarjev. Ta utrip življenja je doživljala tudi mežnarija, ki so jo, če je bilo treba, pogosto prezidavali, o čemer med drugim pričajo zazidan poznogotski vhod, okni z značilnimi poznogotskimi kamnitimi okviri in vklesana letnica 1676 z monogramom MT na enem izmed južnih oken. In če bi znala, bi nedvomno povedala marsikaj zanimivega …

Vredno ogleda

Ne daleč stran, samo nekaj korakov od cerkve sv. Primoža in Felicijana, ob poti, ki vodi do cerkve sv. Petra, je še Marijina kapela. Da ne bi ta imenitna kapela ostala brez imena, jo je dr. Ferdinand Šerbelj v knjigi Sv. Primož nad Kamnikom poimenoval po Mariji.

Odkar namreč ljudje pomnijo, je bila v njej soha Marije z detetom, ob njej pa še kipa sv. Štefana in Frančiška Ksaverja. Zaradi slabe ohranjenosti teh lesenih plastik, še bolj pa zaradi nevarnosti kraje so jih prenesli v cerkev in shranili na varno za mreže gotskega baldahina. Na njihovem mestu v kapeli je zdaj nad oltarno menzo kip Kristusa Kralja iz umetnega kamna, delo kiparja Franceta Kralja.

Prostor osmerokotne kapele je krit z ravnim lesenim stropom in nas zaradi širokih odprtin na stranicah bolj spominja na kak vrtni paviljon kot pa na sakralni objekt. Nastanek kapele lahko postavimo v 17. stoletje. Odkar so podrli podobno kapelo na Grmu pri Novem mestu, je svetoprimoška edina te vrste pri nas, tako vsaj meni dr. Marijan Zadnikar.