Mačje družinice so ranljive

Pravilno poskrbimo za mačje mladiče

Predstavljamo, kako pravilno in odgovorno skrbeti za domače živali. Mnogo mačjih mladičev umre, ker lastniki zanje ne poskrbijo pravilno. Prepričanje, da bo zunanja mačka lahko sama poskrbela za mladičke, je zmotno. Brez pomoči človeka nikakor ne morejo preživeti. Grozi jim veliko nevarnosti: podhranjenost, bolezni, nesreče, avtomobili in večje živali. Žal pa prepogosto tudi ljudje s pomanjkanjem empatije in sočutja.

Po Zakonu o zaščiti živali morajo vsi lastniki/skrbniki poskrbeti, da ne pride do neželenih legel. Samico in mladiče so dolžni ustrezno oskrbovati in jim nuditi veterinarsko oskrbo. Sum zanemarjanja ali mučenja živali lahko prijavimo na veterinarsko inšpekcijo.

Za mačke ni dovolj domov, zato je najboljša rešitev enkrat poseg sterilizacije in kastracije, ki ima tudi druge pozitivne učinke na žival.

 Bodi del rešitve, ne del problema!

Mačje ženitve naj bi se praviloma dogajale ob spomladanskem in jesenskem obdobju. Zaradi vedno bolj neizrazitih letnih časov lahko potekajo še pogosteje.

V prihajajočih tednih bo marsikdo izmed vas srečal zavrženega mladička. Po vaseh je mnogo mačjih družinic, ki so prepuščene same sebi. Ljudje, lastniki samic, ne poskrbijo za mačje družinice kot bi morali, kar jim tudi nalaga Zakon o zašiti živali.  Večina mladičev brez pomoči človeka umre zaradi bolezni, pomanjkanja hrane ali nesreče na cesti. Nekatere mladiče ljudje odvržejo v naseljih, na cestah, v gozdovih, celo v škatlah in plastičnih vrečkah. Samice oslabijo zaradi pogostih kotitev. Če jim odvzamejo mladičke, pogosto zbolijo za mastitisom. Da bi vse to trpljenje preprečili obstaja preprosta in dobra rešitev: mačke steriliziramo in kastriramo. Slovenska zavetišča so že postala polna zavrženih mačjih mladičev. Lahko se povežemo z njimi in postanemo začasni mačji skrbniki. Še bolje, če živali tudi posvojimo.

Mačje družinice so ranljive

Mačja družinica nujno potrebuje varno in toplo zavetje, kjer je odmaknjena od ljudi in hrupa. Zavarovana mora biti pred kunami, lisicami, vranami, psi in drugimi živalmi. Samice potrebuje hrano vsaj trikrat, štirikrat na dan. Če boste nastavili mleko, naj bo to le mleko brez laktoze. Mleko mačkam povzroča drisko, ki jo pri zunanjih mačkah ne opazimo. Oslabi njihov organizem. Mladičev ne smemo vznemirjati z božanjem, lovljenjem, vpitjem, sicer bo samica svoje mladiče prestavila, odnesla. Ob teh selitvah  jim pretijo mnoge nevarnosti in nesreče. Zunaj, na prostem, ni varno. Če opazimo mačjo družinico, za katero nihče ne skrbi, obvestimo pristojno zavetišče ali aktivno društvo za zaščito živali.

Kaj storiti, če srečamo osamljenega mladiča?

Najdenčka odnesemo na varno, ne puščamo ga zunaj, da ga bo pobral kdo drug. Morda bo takrat že prepozno zanj. Nežno ga zavijmo v čisto, mehko brisačo, saj ne vemo, ali je zdrav ali bolan. Zelo pomembno je, da ga ogrejmo s toplo brisačo. Ponudimo mu prekuhano mlačno vodo in mačjo hrano za mladiče.

Čim prej ga odnesimo na veterinarski pregled ali pokličemo v bližnje zavetišče za navodila.

Mladički morajo s samico ostati najmanj tri mesece

Mladiče od samice pogosto ločijo prezgodaj. Ljudje so v zmoti, ko jih oddajajo takoj, ko začnejo sami jesti. To je nepravilno in nehumano do živali. Mladički, ki jih ponujajo po portalih, so prepogosto slabo oskrbovani, slabo hranjeni in niso veterinarsko urejeni.

Če posvojimo mladička na tak način, ga najprej odpeljimo na veterinarski pregled. Zahtevajmo, da do tretjega meseca ostane s samico. Oglejmo si, v kakšnih razmerah živijo samica in drugi mladički, kako so negovani in s čim so hranjeni.

 Kako pravilno negujemo mladiča?

Mladiča naj najprej pregleda veterinar. Svetoval vam bo, kako pravilno poskrbeti za zdrav razvoj. Mladičku bo dal sredstvo proti bolham in glistam za mladiče. Bolhe mladiču lahko izpijejo kri, prenašajo tudi mnoge bolezni. Priporočljivo je cepljenje, saj s tem živali zavarujemo pred hujšimi (tudi smrtnimi) obolenji. Preko čevljev in oblačil se lahko nalezejo  tudi »notranje« muce. Posebno hrano za mačje mladičke kupimo v specializiranih trgovinah s hrano za živali. Hranimo vsaj 4x na dan.

Včasih se zgodi, da najdemo mladička, ki je še premajhen za mokro hrano (vrečke, konzerve) in briketirano hrano. Potrebuje še mačje mleko. To so »dudarčki«. Zanje res takoj poiščimo pomoč in nasvet na veterini ali v najbližjem zavetišču za živali. Usodna je lahko že ura. Hraniti jih morajo strokovnjaki.

 

Žival je družinski član, ni igrača

Svojo domačo žival posvojite v zavetišču ali pri lastnikih, ki morda ne morejo več odgovorno skrbeti zanjo. Pri izbiri hišnega ljubljenca vam lahko pomaga društvo za zaščito živali.

Žival izberite glede na njen značaj. Pomembno je ali želite živahno ali umirjeno žival. Če ste veliko od doma, če imate krožke in treninge, posvojite dve (ali tri) živali, da bosta druga drugi za družbo. Lahko se odločite za dve mački, dva kužka ali kombinacijo mačke in psa.

Žival ni le ljubka kosmata puhasta igračka, ampak živo bitje,  družinski član, ki potrebuje nego in skrb.

Kot vsi, tudi žival potrebuje svoj mir in prostor, kamor se lahko umakne. Predvsem pa se skupaj veliko igramo, gibamo, družimo. Si pripovedujemo zgodbe, beremo pravljice, skupaj se lahko učimo zaa šolo in za življenje. Živali so čudoviti prijatelji.

Najdena ali izgubljena muca

Če najdeš tavajočo muco, jo zadrži in pokliči najbližje zavetišče za živali.

Zavetišče jo mora sprejeti. Za pomoč lahko prosiš tudi društva za zaščito živali. Morda jo je kdo izgubil. Nalepi plakate. Muco je bolje varovati kot iskati.

Pravi način za preprečevanje velikega števila mladičev (in s tem njihove žalostne usode) je poseg sterilizacije in kastracije še pred prvim parjenjem. Bodi del rešitve in ne del problema. Mački se po posegu bolj zadržujejo doma, je manj pretepov, manj okužbe z nalezljivimi mačjimi boleznimi, manj tumorjev na testisih in raka na materinici.

Bodimo odgovorni do drugih živih bitij s čustvi in inteligenco!

Mojca Furlan