Po ponedeljkovem mrku me je vsaj Špar spravil v daljši krohot, da sem požel nekaj začudenih pogledov.
A bi kupili novega golfa za 200 tisoč evrov, če bi ga nekdo pobarval v rožnato? Ne, ni bil Dali. V temu primeru bi se šlo za milijone. Pa zakaj folk kupuje himalajsko sol, ki je v bistvu čisto navadna kamena sol? In tu je še solni cvet, to je sol, ki pri določenih pogojih kristalizira na površini bazena, a drugače nič drugega kot navadna kristalizirana morska sol.
Za kameno pravijo, da je bio, saj je iz pradavnine, za morsko, da ima okus po morju (ribarnici), a v bistvu je oboje en nateg, ki ga ne boš čutil, razen v primeru, če si nasedel placebu.
Za himalajsko sol sem slišal celo tako bizarne argumente uporabnikov, da je starejša od tiste iz Salzburga, ker da je Himalaja starejša od Alp!? Pa še ta otročji argument ne drži. Če je Himalaja višja, pomeni, da si ni erozija vzela še dovolj časa, kot ga je imela v Alpah. In zakaj je rožnata? Ker je Himalajska sol, izkopana iz rudnika neužitna, saj jo je treba kemijsko očistiti, pri procesu očiščevanja palahko ostane nekaj rožnatih mineralov. Lahko pa tudi ne, zato je bele barve.
In lista neumnosti gre naprej in naprej. Solni cvet je ročno pobran? Moj brkinski krompir pa je strojno. Komu mar, razen mogoče denarnici? Kupujmo bio in domače iz Himalaje. Vrhunski kuharji? Rad bi videl neodvisen test mythbusterjev.
Vir:
