“Komu torej tako zelo gorijo tla pod nogami?”

Ko sem v preteklem mandatu vodila preiskovalno komisijo o nakupu in dobavah žilnih opornic, sem bila deležna mnogih groženj, anonimk in pritiskov s strani nekaterih posameznikov, ki so bili prepričani, da te teme ne bi smeli preiskovati.
A smo z delom komisije uspešno zaključili, kljub vsem polenom, ki sem jih prejela pod noge. Tudi v tem mandatu, ko vodim preiskovalno komisijo o otroški srčni kirurgiji, kjer želimo ugotoviti odgovornost nosilcev javnih funkcij za projekt, ki nas je davkoplačevalce stal kar nekaj milijonov evrov, sem vedela, da se bo dogajalo podobno.

Anonimnež, ki nima toliko poguma, da bi se javno izpostavil, me je obtožil, da je v času, ko sem kot direktorica vodila LU Šentjur, moj mož prejemal bajne honorarje za predavanja, ki jih je opravil. Navedba o bajnih honorarjih je izmišljotina.

Podatek o tem, da je na LU Šentjur o digitalni pismenosti (predavanja so imela naslov Svet digitalne televizije in V vrtiljaku svetovnega spleta) predaval moj mož, je javno znan že vrsto let. Predavanja so bila namreč opravljena v letu 2012 in 2013. Javno znano je tudi, da se je mož prijavil na razpis LU Šentjur na projekt, financiran s strani EU, in da je bil poleg drugih 13 predavateljev izbran s strani izbirne komisije, v kateri pa sama nisem sodelovala.
Ker sem se zavedala, da bi mi dejstvo, da sem direktorica LU Šentjur in da predavanja vodi moj mož, lahko kdo očital, sem tako na ministrstvu za šolstvo kot tudi na KPK takrat vprašala, ali lahko kot direktorica sploh podpišem pogodbo z njim. Tako na MIZŠ kot KPK (Komisija za preprečevanje korupcije) sem prejela odobritev za sklenitev pogodbe.
Torej, da: drži, da sem kot direktorica in kot pooblaščena oseba za zastopanje LU Šentjur podpisovala najrazličnejše pogodbe, med njimi tudi avtorske pogodbe z različnimi predavatelji, ki so sodeloval z LU Šentjur in da, drži, da sem kot pravna zastopnica LU Šentjur podpisala tudi avtorsko pogodbo, kjer je bil izvajalec storitve prav moj mož.

Toda, če bi bilo karkoli narobe s podpisom omenjene pogodbe, bi v vseh teh letih proti meni najbrž bil sprožen kak postopek. Nenazadnje, konec leta 2013 je občina Šentjur kot ustanovitelj javnega zavoda Ljudske univerze Šentjur od mene, kot direktorice, zahtevala, da predložim evidenco vseh sklenjenih pogodb od leta 2010 dalje. To sem tudi storila. Tudi iz te evidence je bilo povsem jasno in poimensko razvidno, kdo so bili predavatelji na LU Šentjur, koliko ur so predavali in kolikšen je bil honorar ter od kod je bil vir finančnih sredstev za plačilo (dokumentacija shranjena). Razvidno je bilo tudi, da je bil eden od predavateljev moj mož.

Danes po 7 (!) letih, ko so tako na LU Šentjur, na občini Šentjur, na pristojnem ministrstvu, na KPK, pa tudi udeleženci predavanj vedeli, da bo v krajšem obdobju nekaj predavanj o digitalni pismenosti na LU Šentjur imel moj mož, pa je anonimna prijava romala na POP TV.

Naj ob tem še spomnim, da je pred enim letom podobno javno razpravo o zaslužkih mojega moža sprožil eden izmed občinskih svetnikov. Takrat sem omenjenega svetnika tudi javno pozvala, naj konkreten primer prijavi pristojnim institucijam, če meni, da gre za sporno ravnanje. Tega ni storil.

Anonimno prijavo je mogoče raje sam ali pa nekdo od njegovih somišljenikov poslal na POP TV.

Danes sem imela z novinarko POP TV, ki pripravlja prispevek, zelo zanimiv razgovor. Ker nimam česa skrivati, sem tudi podala izjavo. Kakšen bo prispevek, bomo videli zvečer.

Zanimivo pa je, da se po 7 (!) letih prav danes, to je v času, ko smo že opravili nekaj zaslišanj na preiskovalni komisij o otroški srčni kirurgiji in ko tudi v tem tednu nameravamo opraviti še nekaj novih zaslišanj, ponovno javno razpihuje stvari, ki so znane, ki niso nobene skrivnost, ki jih nihče ni želel zatajiti, pri čemer gre tudi za stvari, ki so bile javno obelodanjene že večkrat.

Komu torej tako zelo gori pod nogami, da se je treba poslužiti metod osebne diskreditacije?