Letos je v veljavo stopila novela Zakona o minimalni plači, ki predvideva korekcije minimalne plače, ukrepi pa imajo nepričakovane posledice. Nekaterim bo dvig minimalne plače znižal oz. v skrajnih primerih onemogočil dostop do socialnih transferjev.
Zakaj?
Krivec je Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), ki upravičence razvršča v različne “socialno ogrožene” razrede.
Prvotni zakon je razrede določal z izračunom deleža povprečne neto plače, vendar je vlada leta 2017 ureditev opustila in razrede vezala na fiksne zneske, ki naj bi se prilagajali cenam življenjskih dobrin. V resničnosti pa zneski iz novele po dobrem letu ostajajo povsem nespremenjeni.
Višji dohodek lahko prosilca uvrsti v slabši razred ali celo izrine z lestvice upravičencev.
Dvig minimalne plače v resnici razkriva slabe politične odločitve prejšnje vlade. Vendar zaplet s socialnimi transferji ponuja tudi elegantno rešitev: ponovno uvedbo že preizkušenih ukrepov iz prvotnega ZUPJS.
Vir: KLIK
