V krajih belih menihov, prav blizu Jurčičeve Muljave in njegovih junakov Jurija Kozjaka, Desetega brata in drugih, tam, kjer na svetlo priteče tista reka, ki je Sloveniji podarila eno najlepših dolin, Krka, je kraj z istim imenom.

Bližina vodnega izvira in izredno lep naravni svet je verjetno spodbudil prve častilce svetih Kozme in Damijana, da so jima tu posvetili svetišče. Malo je krajev in pokrajin, ki so še ohranili enkratno podobo sožitja naselja in narave, kot je prav Krka. Kraj obvladujeta mogočen zvonik z baročno kapo in prostorna cerkev, obdana s pokopališčem, okrog pa so zbrane hiše, kot da bi iskale zavetja pri cerkvi.

Krška cerkev je posvečena sv. Kozmi in Damijanu. Foto: Primož Hieng

Dolina Krke je bila naseljena že v prazgodovini. Ko so te kraje osvojili Rimljani, so ob Krki speljali cesto, ki je vezala Oglej s Siskom. Zelo verjetna je trditev, da je na mestu današnje krške cerkve stalo pogansko svetišče, ki je bilo pozneje spremenjeno v krščansko cerkev in posvečeno svetima Kozmi in Damijanu. Ob ustanovitvi stiškega samostana leta 1135 se na Krki že omenja duhovnik. Današnja baročna cerkev je iz leta 1707, petdeset let pozneje pa jo je posvetil goriški nadškof Karel Michael Attems.

V 30. letih prejšnjega stoletja so h Krki romali številni verniki z Gorenjske, Notranjske in Dolenjske. Na dan sv. Urha, 4. julija, so se podali na pot od Turjaka do Krke, veliko romarjev pa je bilo na septembrske nedelje, še posebej pa na god obeh svetnikov, 26. septembra.

Izvir Krke je od središča vasi oddaljen poldrugi kilometer. Foto: Primož Hieng

Po napornem romanju se je najbolj prilegla osvežujoča in zdrava voda, tudi iz dveh stranskih izvirov reke Krke, Lipovke in Poltarice. Vodo so pili in se z njo umivali, veliko pa je bilo takih, ki si jo je natočilo v steklenice in so jo odnesli s seboj domov. Po drugi svetovni vojni je manj romanj k cerkvi sv. Kozme in Damijana, ostalo pa je prepričanje o zdravilni vodi, tako da se izletniki še danes ustavljajo v vasi in se peš napotijo k izviru Krke.

Vhod v Krško jamo Foto: Primož Hieng

Na območju izvira Krke bodo na svoj račun prišli ljubitelji jam. Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi Gradiček. To je vodoravna jama, iz katere bruha podzemska voda le ob povodnji. Za vhodom je prostorna dvorana z mestoma zasiganimi stenami. Dolga je dobrih 200 in široka do 30 metrov. Strop oblikujejo uravnani kamniti skladi. Tla prekrivajo grušč in veliki balvani, na vzhodnem delu nagrmadeni vse do stropa. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero.

Jama Poltarica je nova soseda Krške jame, ki je bila odkrita aprila leta 2003. Je pred vasico Gradiček, tik nad izvirom Poltarice, prvega pritoka reke Krke. Do danes je raziskanih 740 metrov podzemnih rovov, dvoran, kanjonov in sifonov. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice.

Ob visokem vodostaju reke je moč videti tudi podzemni slap. Temperatura v jami je med 8 in 9 stopinj Celzija. Odkrivanje in raziskave jame vodi Jamarski klub Krka. Jama ni turistično urejena, si jo je pa, v spremstvu jamarjev in soju karbidovk, možno ogledati v dolžini 180 metrov.

Primož Hieng