Si lahko zamislite vsaj za hipec ali dva, da bi se vam “Kemis” zgodil tik pred vašim pragom? Ne morete? Tega si pred 15. majem 2017 niso mogli predstavljati tudi prebivalci Vrhnike. Pa se jim je vseeno zgodilo nekaj, česar ne bodo nikdar pozabili. Ker se tega preprosto ne da pozabiti …
Požar, ki je 15.5.2017 zajel velik del podjetja Kemis, ni imelo 24-urnega požarnega varovanja, v delu podjetja, v katerem je do požara prišlo, ni imelo niti sistema za avtomatsko gašenje. Požar je dokončno porušil že desetletja načeto naravno ravnovesje na Vrhniki in pomembno ogrozil kvaliteto življenja ter čistost okolja v kraju.
Prebivalcem Vrhnike se zastavlja kar nekaj temeljnih vprašanj, na katere še niso dobili odgovora. Morda ga niti ne bodo …
- Podjetju, ki zase trdi, da je družbeno odgovorno, a ne povrne stroškov za uničeno gasilsko opremo?
- Državnim službam, ki ne vedo ena za drugo in med sabo ne sodelujejo, le prelagajo pristojnost ena na drugo ter ukrepajo večinoma nestrokovno?
- KOMU?
Kakor vsak dogodek, pa ima tudi ta požar poleg negativnih, tudi pozitivno posledico. Vrhničani so se začeli ob njem končno PREBUJATI IZ DRUŽBENE PASIVNOSTI. POSTAJATI ZAČENJAJO ODGOVORNI IN AKTIVNI KRAJANI IN DRŽAVLJANI! Prišel je namreč njihov ČAS, DA SE POVEŽEJO IN SODELUJEJO med seboj!
Na Vrhniki so se odločili, da pripravijo fotografsko razstavo na temo požara v Kemisu.
»Pravijo, da ni nevarnosti,« doda Še ima službo, medtem ko človek v beli delavski obleki in z zaščitno masko na nosu in ustih na fotografiji iz črne gošče z lopato odstranjuje poginulo ribo. Ko je požar pogašen, v ospredje stopi Varno nas hrani, ob gasilski peni v uničenem skladišču reče: »Nismo vedeli, kaj je gorelo in kaj naj analiziramo v vzorcih.«
Zgornji stavki odgovornih za požar na Vrhniki in za ukrepanje po njem se berejo kot scenarij za gledališko igro, ki pa to ni. To je razstava Gorenje na Vrhniki, 15. maj 2017. Izjave so avtorji razstave Andrej Marković, Žiga Gruden in Irena Šinkovec umestili k fotografijam požara, ki pripovedujejo obratno zgodbo, kot jo je mogoče slišati iz ust odgovornih. Avtorje izjav so poimenovali s satiričnimi imeni, zraven pa pripisali, v katerem mediju in kdaj so jih izrekli. Tako so njihove besede iztrgali iz konteksta in jih umestili v novega, kakor požar in dogodke po njem razumejo Vrhničani.
V teh dneh je na Vrhniki mogoče videti 15 takšnih plakatov, fotografije je prispevalo šest fotografov. Od 16. septembra naprej bodo plakati prilepljeni na panojih na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, kasneje pa verjetno tudi v drugih mestih. Razstavo organizira Muzej in galerije mesta Ljubljane.
Za konec pa še njihov poziv, objavljen na spletni strani:
DRAGI VRHNIČANI IN VRHNIČANKE
UDELEŽITE SE ZBORA OBČANOV, KI BO KONEC AVGUSTA 2017!
SPRAŠUJTE! POSLUŠAJTE! BODITE SLIŠANI!
Vprašajmo se kakšno življenje želimo? Kaj želimo za Vrhniko in za Slovenijo? Koliko smo vredni? Ali smo vredni manj kot 1500 t smeti? Ali želimo, da neodgovorna podjetja še naprej ogrožajo naše življenje in življenje naših potomcev?
Pa še to, izposojeno. Za “podkrepitev”!
P. T.
