V Sloveniji smo leta 2017 obravnavali 187 kaznivih dejanj po 176. členu kazenskega zakonika (KZ-1), leta 2016 pa 110. Letos je ta številka že čez 120 kaznivih dejanj s tem, da so podatki pridobljeni iz t. i. žive baze podatkov, ki se ves čas spreminja, saj je še nekaj deset preiskav v teku.
Leta 2017 je bilo identificiranih 110 žrtev kaznivega dejanja, ki so mlajše od 18 let. V letu 2017 je bilo ovadenih 183 oseb zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 176. členu.
V posameznih primerih je komunikacija najprej stekla preko aplikacij in končala z neposredno zlorabo otroka.
V vseh primerih gre za zelo kompleksne preiskave, v katerih sodelujejo različni strokovnjaki iz policijskih vrst. Tako imamo preiskovalce, strokovnjake za preiskovanje računalniške kriminalitete pa tudi analitike.
Proces preiskovanja je zapleten in od preiskovalcev zahteva veliko znanja oz. kombinacijo t.i. klasičnega načina preiskovanja do poznavanja dinamike delovanja interneta, posameznih aplikacij in razumevanje pridobljenih podatkov, ki jih je potrebno za potrebe predkazenskega postopka tudi opisno vrednotiti.
Skoraj pri vsaki preiskavi pa poteka tudi sodelovanje s tujimi varnostnimi organi in agencijami Interpol ter Europol.
V letu 2018 so kriminalisti v Sloveniji zavarovali in pregledali več kot 1.500.000 (zajete so le podatki z večjih preiskav) slikovnih datotek, več kot 120.000 videoposnetkov različnih časovnih dolžin.
Pri tem so za potrebe predkazenskega postopka izločili okrog 400.000 slikovnih datotek, ki prikazujejo spolno zlorabo otrok ter okrog 10.000 videoposnetkov (tukaj niso zajeta tekstovna sporočila na različnih aplikacijah).
V Sloveniji se s tem ukvarja 11 kriminalistov občasno zaradi obsežnosti preiskav sodelujejo tudi preostali kriminalisti, ki sicer preiskujejo kazniva dejanja mladoletniške kriminalitete ter nasilja v družini.
Ne glede na dejstvo, da kriminalisti preiskujejo kazniva dejanja, kjer so žrtve različnih kaznivih dejanj (spolne zlorabe, spolne zlorabe na internetu, povzročanje telesnih poškodb, zanemarjanje in grdo ravnanje…) otroci (osebe mlajše od 18 let), je potrebno sleherno preiskavo voditi profesionalno in z dobro mero sočutja.
Otroci, ki so upodobljeni na fotografijah ali videoposnetkih, ki se delijo na spletu, so prav tako žrtve spolne zlorabe. Spolno zlorabo je nekdo posnel, objavil in omogočil dostop večjemu številu oseb. Z vsako novo objavo ali delitvijo fotografije ali posnetka je otrok vsakič znova zlorabljen.
Starši se moramo zavedati, da je lahko tudi naš otrok potencialna žrtev spolne zlorabe preko spleta. Z otroki se moramo ukvarjati, se pogovarjati in si zaupati. Če svojega otroka ne poznamo, potem ne moremo opaziti sprememb v njegovem vedenju. Vsako spremembo v vedenju ne gre pripisati odraščanju.
Apeliramo na vas, da se o tej temi pogovorite s svojimi otroki.
Vprašajte jih, kaj bi storili, če bi jih kdo nagovarjal preko spleta, naj se slečejo. Kaj bi naredili, če bi jih neznana oseba povabila ven? Bodite pozorni na njihov odziv in odreagirajte. Otroci eksperimentirajo. Vedno so in vedno bodo. Vedeti pa morajo, kje so meje. Zato imajo nas, starše. To je naša odgovornost.
Povejte jim, da jih imate radi, objemite jih.
Povejte jim, da ste zanje vedno na voljo, v vsakem trenutku, da jim boste vedno stali ob strani in pomagali. Povejte jim, da se morajo imeti radi in se spoštovati in da jim nihče, nikoli ne sme početi ničesar, kar jim ni všeč. V takem primeru se morajo takoj umakniti in deliti svojo stisko z vami.
Zlorabe preko spleta so žal realnost našega vsakdanjika. Otroci pričnejo uporabljati elektronske naprave prehitro, za kar smo odgovorni starši.
Premalokrat jih opozorimo na nevarnosti in odgovornosti, ki so povezane z uporabo teh »nujno potrebnih pripomočkov«.
V nekaterih primerih smo zelo zaščitniški. Otroku ne bomo kupili plastične pištole, ker se nam zdi neprimerna igrača, kupili pa mu bomo telefon in mu s tem omogočili dostop
tudi do informacije o tem, kako izdelati bombo in ga izpostavili vsem nevarnostim, ki prežijo nanj.
Majhnega otroka ne vržemo v vodo in mu rečemo naj plava, ampak mu pomagamo, da se nauči. Tudi v šolo oz. na cesto ga ne pustimo samega, dokler nismo prepričani, da bo znal pogledati levo in desno in se ustaviti pri rdeči luči na semaforju.
Tako je tudi naša odgovornost, da otroka opozarjamo na spletne plenilce, ki čakajo na trenutek, ko se jim bo otrok predal.
Vsekakor pa moramo biti starši vzor otrokom s tem, da ne hlastamo po všečkih z objavami, v katere vključujemo tudi svoje otroke.
Z vsako objavo znancem in predvsem neznancem otroci sporočajo nekaj o sebi, in kaj kmalu se lahko zgodi, da bodo to izkoristile osebe, ki otroku želijo škoditi.
Otroke moramo naučiti reči NE, ko komunikacija zaide v napačno smer, ko oseba na drugi strani zahteva nekaj več, ko zaide pogovor na spolnost.
Osebe na drugi strani niso vedno to, za kar se predstavljajo in njihov cilj je vse prej kot pomagati in sočustvovati.
Toplo priporočamo, da si skupaj z otrokom ogledate video, ki je nastal v okviru Europolove preventivne kampanje Say, No! (Reci, ne!). V videu sta predstavljeni zgodbi, ki prikazujeta najpogostejša načina spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok na internetu.
Jasna sporočila pa so dana na zaključku videa. Video je prirejen v slovenski jezik.
O projektu pa na tej povezavi: https://www.europol.europa.eu/activities-services/public-awareness-and-prevention-guides/online-sexual-coercion-and-extortion-crime
Smo v mesecu decembru v mesecu obdarovanj. Mnogi bodo podarjali elektronske naprave. V mislih imamo vse elektronske naprave, ki omogočajo povezljivost s spletom (računalniki, tablice, telefoni, igralne konzole, pametni televizorji ….). Ob tem poskrbimo, da bodo naši otroci varno raziskovali virtualni svet.
Trenutno potekajo mednarodni dnevi boja proti nasilju nad ženskami in deklicami in naj bodo te besede namenjene tudi tovrstnemu nasilju. Nobeno nasilje ni sprejemljivo. Če je usmerjeno v ranljive skupine, kot so otroci in ženske pa je še toliko bolj obsojanja vredno.
Vsi, ki stojimo in opazujemo pa ne bodimo le neme priče dogodkov, ampak stopimo žrtvi v bran, ji pomagajmo, stojmo ji ob strani in jo podpirajmo pri odločitvi, da izstopi iz nasilja.
Sporočila so običajno namenjena otrokom, staršem in ostalim žrtvam nasilja, tokrat pa jih namenjamo tudi osebam, ki izvajajo spolne zlorabe.
Otroci zaupajo odraslim, so zaupljivi, nemočni, ranljivi in čustveni. Kar se jim zgodi, nosijo s sabo, trpijo, se borijo sami s sabo in se najverjetneje ubadajo s vprašanjem, komu povedati o tem, kaj se jim dogaja ali ne, ne vedo, kaj je prav in kaj ne.
To so grozljive izkušnje in otrok, ki se mu je kaj takšnega zgodilo, najverjetneje ne bo nikoli živel življenja kot ostali, ki takšne izkušnje niso doživeli.
Gre za sprevržena, vsega obsojanja vredna dejanja.
Vedite, da bomo naredili vse, da vas odkrijemo, identificiramo in procesiramo. Pri tem bomo uporabili vsa z zakoni dana pooblastila, sodelovali bomo s tujimi varnostnimi organi in agencijama Interpol ter Europol.
Tako kot je internet brezmejen, tako tudi policijsko sodelovanje v tovrstnih primerih ne pozna meja. Veliko »takšnih« smo že identificirali, a o tem, zaradi zaščite žrtev prav pogosto ne obveščamo javnosti.
Kaznivo dejanje je tako spolna zloraba ali spolno izkoriščanje, kot tudi izdelovanje ter razširjanje gradiv. To ni zabava, to je kaznivo dejanje.
Svojo potrebo po nadvladi brzdajte in z zlorabo šibkejših prenehate danes! Verjemite, s tem boste naredili veliko korist sebi, svoji družini in predvsem marsikateremu nič hudega slutečemu otroku.
Sogovornika na novinarski konferenci:
Robert Tekavec iz Sektorja kriminalistične policije PU Ljubljana
Vinko Stojnšek iz Uprave kriminalistične policije, GPU
Zapisala:
Maja Ciperle Adlešič
Predstavnica za odnose z javnostmi
Policijska uprava Ljubljana
Prešernova cesta 18, 1001 Ljubljana
