“Moja knjiga ne prinaša ne zaključkov ne političnih priporočil. Prav tako ne mislim, da bi kot avtor in raziskovalec lahko spreminjal svet: verjeti kaj takega bi bilo domišljavo in smešno. Po drugi strani pa je res, da o tem svetu lahko pripovedujem, delim svoja spoznanja in s tem omogočam, da se o tem pogovarjamo. Ker ta svet opisujem, ga raziskujem, zbiram dejstva o njem. Res je, da pri svojem raziskovanju odkrivam kraje, ki so skriti očem javnosti. Sprejemajo me ženske in moški, ki imajo drugačne vizije sveta, včasih zelo drugačne od mojih. S svojo raziskavo sem želel pripovedovati o kapitalizmu skozi paradižnik. V raziskovanju procesov pridelave in predelave paradižnika sem spoznal ljudi vseh družbenih slojev: najpomembnejše voditelje te industrije, pa tudi njene uboge pobiralce v Xinjiangu ali v Ąpuliji na jugu Italije, kjer več deset tisoč migrantov živi v barakarskih naseljih, ki jih nadzira organizirani kriminal. Moja naloga je bila, da opišem proizvodne odnose, da predstavim obsežno družbeno in tehnološko zgodovino ter tiste, naj bodo bogati ali revni, ki poganjajo ta infra svet, to malo znano industrijo. Seveda sem s predstavitvijo produkcijskih odnosov razkrinkal ideološki okvir kapitalizma in njegovo delovanje, ki je absurdno in pogosto kriminalno. Če je moje delo zagotovilo politične argumente, zlasti za zagovornike močne, svobodne in neodvisne Afrike, za ekonomski protekcionizem, za bolj kratke produkcijske cikle, za strožje standarde označevanja izdelkov v Evropi in drugod, in če sem pomagal ponazoriti, da »popolnoma prosti trg ne deluje«, kot je rekel papež Frančišek, pa sem še toliko bolj zadovoljen.”

Jean-Baptiste Malet, francoski neodvisni raziskovalni novinar

Odlomek iz knjige

Vir: Dnevnikov Objektiv, 13. 7. 2019, str. 12