Domžale so v zadnjih letih postale pravo citrarsko središče

Domžale so v zadnjih letih postale pravo citrarsko središče, tudi po zaslugi občine Domžale in društva Lipa, univerze za tretje življenjsko obdobje. Letos so namreč že tretjič izpeljali srečanje ljubiteljev tega glasbila, ki so ga poimenovali S citrami po Domžalah.
Tokrat se je na srečanju zbralo rekordnih 119 citrarjev vseh starosti, tako da bodo že začeli razmišljati o morebitnem vpisu v znamenito Guinnessovo knjigo rekordov. Toliko citrarjev na kupu verjetno še ni bilo nikjer. Tega se je razveselil tudi Vido Repanšek z domžalske občine, ki je imel v rokah vse niti sobotnega dogodka.

»Veseli smo, da nam je uspelo pripraviti že 3. srečanje S citrami po Domžalah in da je v naše mesto prišlo toliko glasbenikov iz vse Slovenije.«

Srečanje se je začelo nekoliko drugače, saj smo v uvodu lahko pozdravili najbolj ustvarjalnega slovenskega pisatelja Ivana Sivca, a ne kar tako.

Pisatelj Ivan Sivec s knjigo o Mihi Dovžanu

Mengeški mojster pisane besede je namreč pred kratkim izdal knjigo Miha Dovžan – fant z zlatimi prsti, posvetil pa jo je dolgoletnemu umetniškemu ustvarjanju zagotovo največjega slovenskega mojstra citer.

»V knjigi Miha Dovžan – fant z zlatimi prsti je veliko barvnih fotografij, v njej so poglobljene osebne izpovedi Mihe in Iveta Dovžana, obsežen zapis o vokalnem kvintetu Gorenjci, priobčena pa je tudi celotna diskografija, pa tudi uspešnice z notami in mnenja številnih Mihovih sodelavcev. Tako bogate glasbene knjige še ni bilo na Slovenskem! Miha je na koncu svoje izpovedi izjavil: Živel sem za citre,« je povedal pisatelj Ivan Sivec.

Knjiga ima 340 strani ter več kot 200 barvnih in črno-belih fotografij.

Brez dežja minulo soboto tudi v Domžalah ni šlo, a je pred prvimi citrarskimi nastopi prenehalo deževati, tako da so srečanje izpeljali do konca. Ko se je najprej predstavil Slovenski citrarski kvartet in ko so zaplesale še domžalske Češminke, so se citrarji razkropili v varna zavetja ulic, lokalov in trgovin.

Slovenski citrarski kvartet

Na mize so položili citre, nekateri so prižgali ozvočenja in mikrofone. Še prej je spregovoril prof. Peter Napret, strasten citrar in violinist, ki med drugim poučuje v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju in v Glasbeni šoli Ljubljana Moste – Polje, vodi skupino Notice pri društvu Lipa in Bando citrarsko v Ihanu. Poleg tega je bil skoraj 20 let predsednik Citrarskega društva Slovenije in strokovni vodja prireditve v Domžalah.

»Presodil sem, da je prav, da dobijo priložnost mlajši, ki bodo lahko pokazali, kaj zmorejo in znajo,« je povedal Napret, ki je zdaj podpredsednik društva.

Citrarsko društvo po novem vodi Neli Zidar Kos. Glasbila se je najprej učila pri prof. Petru Napretu, pozneje pa je študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter delala še specializacijo.

»Citrarsko društvo Slovenije združuje vse, ki jih zanimajo citre: aktivne citrarje, učence, učitelje, izdelovalce in zbiratelje citer, ljudske godce, organizatorje citrarskih prireditev pa tudi tiste, ki ta instrument samo radi poslušajo,« pravi Zidar Kosova.

»V društvu nas je že več kot 200, vendar si želimo, da bi nas bilo še več. Prizadevamo si za redni pouk citer na vseh stopnjah slovenskih glasbenih šol, pomagamo pri organizaciji citrarskih prireditev, seminarjev in tekmovanj. Radi bi pomagali mladim pri študiju citer, spodbujali slovenske skladatelje za ustvarjanje novih citrarskih skladb, izdajali note in podobno. Imamo tudi dobre stike s citrarji po svetu. Izdajamo svoj časopis Slovenski citrar, zanimivo pa je, da je publikacija s tem imenom je izhajala že pred 120 leti. V glasilu našim članom posredujemo različne koristne informacije, koledar citrarskih prireditev, članke z našega področja, citrarsko borzo, nove skladbe in podobno.«

Članica Slovenskega citrarskega kvarteta je tudi Anita Veršec: »Leta 2000 smo se na pobudo predsednika Citrarskega društva Slovenije Petra Napreta, ki je zares veliko naredil za citre pri nas, srečali nekateri učitelji citer. Zanimalo nas je, kako skupaj zvenijo različne citre, in tako je nastal Slovenski citrarski kvartet. Sestavljajo ga Peter Napret, Tomaž Plahutnik, Janja Brlec in moja malenkost, nekaj let pa je v njem igrala tudi Irena Anžič. Posneli smo tudi že tri zgoščenke.«

Tudi v hrupu Ljubljanske ceste so tako rekoč tik ob avtomobilih odmevali zvoki citer. Danica Butinar je predstavnica tretjega življenjskega obdobja, a je z igranjem na citre še kako dokazala, da je mlada po srcu.

»Za učenje citer nisi nikoli prestar,« je povedala gospa Danica in že brskala po notah, da bi spet zaigrala kaj lepega. »Vesela sem, ker je med mladimi kar veliko zanimanja za igranje na to glasbilo.

Marko Stare je pel, Danica Butinar igrala, Nejc Cuzman pa poslušal.

Z menoj je tudi mladi Nejc Cuzman, ki si prav tako želi, da bi nekoč postal dober citrar. Vesela sem, da je ob spremljavi citer kar tu na ulici zapel še Marko Stare. Za skladbo Amazing Grace sva dobila zelo lep aplavz.«

Obiskovalce uličnih nastopov je v sobotnem dopoldnevu še posebno razveselila Janja Brlec iz Sedraža nad Laškim.

Janja Brlec je igrala in pela.

Je profesorica citer in magistra glasbene umetnosti, poučuje pa na Glasbeni šoli Laško – Radeče. V Slovenskem citrarskem kvartetu igra altovske in diskantne citre, je pa naša največkrat nagrajena citrarka. Znana je tudi po nastopu v oddaji Slovenija ima talent. Ob igranju na citre tudi zelo lepo poje, kar je dokazala na nastopu v Domžalah.

Avtor besedila in fotografij:
Primož Hieng