»Dobro, zdaj ste postali del moje družine, kot moji vnuki ste, prinesite kamero!”

Taja Zuccato (Ona, ženski magazin Dela in Slovenskih novic, 13. 8. 2019, str. 14) : V Kranjski Gori ste predstavili film o izjemni ženski, 82-letni Firouzeh, materi enajstih otrok, ki živi sam z dvajsetimi kravami v surovih razmerah goratega predela Irana. Film prikazuje njen neomajni pogum in srčnost! Ona je glasnik tradicije, in kot vem, po festivalih prejema številne nagrade, tudi v Kranjski Gori. Tradicionalna, a junakinja!
“Kot moderna Iranka nisem imela nobene podobne izkušnje, kot mi jo je prineslo druženje z gospo Firouzeh, takšne izjemne, trdožive ženske še nisem srečala v življenju! Zame je bilo to nekaj neverjetnega! Ko me je direktor filma Jaser Talebi povabil k sodelovanju, sem bila takoj za. Prvih šest srečanj nam Firouzeh, ko smo jo obiskali v hribih, ni dovolila uporabiti kamere. Resno in skoraj zgroženo nas je vprašala, kako mislimo njenih 80 let izkušenj ujeti v en pičel film! (smeh) Zatrjevala nam je, da to ni mogoče in naj opustimo misel nanjo. Prihajali smo kot gostje, vsakič znova smo se vzpenjali v hribe in se zbliževali. Ko smo prišli sedmič, nam je rekla: »Dobro, zdaj ste postali del moje družine, kot moji vnuki ste, prinesite kamero! A prosim, ne silite me in ne govorite mi, kaj naj delam. Delala bom, kar bom hotela! Vi pa mi sledite tako, da vas niti opazila ne bom.« (smeh) In to se je resnično izkazalo kot najboljše navodilo, ona je živela, kot živi vsak dan, mi pa smo to lahko spremljali, doživeli in posneli. Pred desetimi leti ji je umrl mož, ki je bil 16 let starejši od nje, zadnjih 30 let je bil paraplegik in ne predstavljam si, kako ga je lahko vsako leto dostavila v hribe (zimske mesece preživlja v dolini), ampak Firouzeh je zmožna vsega! Od otrok nima kaj dosti, nekajkrat letno jo obiščejo, vsak ima svoje življenje v modernem Teheranu in okolici, kot da so pozabili nanjo.”

Eleaheh Nobakht, flmska producentka