Slovenija , April 1990, Joze Pucnik se v svojem volilnem stabu pripravlja na prve demokraticne vecstrankarske in predsedniske volitve. volitve , Foto:Srdjan Zivulovic/Bobo
Včeraj (v petek, 16. 3. 2018) je v Viteški dvorani Bistriškega gradu potekal 11. Pučnikov simpozij.
Tudi letos je bila gostiteljica Občina Slovenska Bistrica ob pomoči asociacije Konrad Adenauer Stiftung iz Zagreba ter seveda Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Na samem simpoziju je bil še enkrat potrjen in osvetljen prispevek dr. Jožeta Pučnika, ki je pripeljal do osamosvojitve Slovenije. Žal ne tudi osvoboditve.
Letošnji Pučnikov simpozij in okrogla miza sta bili posvečeni 30. obletnici procesa proti četverici. S tem simpozijem se mlajšim generacijam pomaga k razumevanju časov pred njihovim rojstvom in zakaj so se morale in zgodile spremembe. Prejšnji sistem je bil totalitarističen v vseh ozirih. Posegal in omejeval je osebno svobodo državljanov, oviral in zaviral je vse, kar je dišalo po drugačnosti, drugačnega mnenja, bog ne daj – drugačnega sistema. Del tega smo doživeli tukaj pri nas na Slovenskem.
Če samo omenimo , po besedah dr. Andreje Valič Zver, da je Slovenija država z dvema milijonoma prebivalcev imela 25 tisoč političnih zapornikov, nam pove kako globoko totalitarna država je bila prejšnja tvorba in kakšen sitem je to bil. Totalitarni in zločinski, mnogokrat celo hujši kot nacionalsocializem.
Janez Janša: “Demosu je uspelo ujeti energijo s Kongresnega trga 1988 in iz tega je nastala slovenska država, ki so jo poraženci “ugrabili”. Vzvode so obdržale stare strukture. Vrnili so v ekonomsko posest tisto kar so izgubili z političnim porazom na prvih demokratičnih volitvah.”
Mag. Igor Omerza, je pri svojem delu kot publicista in raziskovalca polpreteklega obdobja nemalokrat naletel na oviro, če se je dokopal do neugodnih podatkov za stare strukture. Celo to se je dogajalo, da so mu onemogočili dostop do arhivov, povzročili nezakonito stanje, kasneje celo predlagali zakon, s katerim bi to nelegalno stanje legalizirali. Tako daleč se je šlo pri tem.
Nekaj zanimivega, po besedah Davida Tasiča, je bilo to, da je bilo stanje neposredno po izpustitvi četverice udeleženih v procesu JBTZ povsem drugačno kot po navadi. Ko so prišli iz zapora, so bili sprejeti med ljudmi kot heroji in so ostali aktualni, kar bi bilo povsem drugače morda pet let prej. Takrat bi ostali marginalci ali bi jih zmanjkalo čez noč.
V drugem delu simpozija smo bilo deležni temeljite razlage oz. “obdelave” civilne družbe v časih pred osamosvajanjem in neposredno po tem. Dr. Anton Stres, upokojen nadškof in aktualen rektor Katoliškega inštituta iz Ljubljane, je naredil oris civilne družbe skozi različna obdobja, nakar je opisal vlogo cerkve kot avtonomne sile kakor intelektualni korpus , ki ni bil podrejen miselnemu vzorcu prejšnjega sistema. Bil pa nadzorovan, kar pa nedvomno.
Za izjemni prispevek k razvoju in krepitvi demokracije na Slovenskem v vsem času od osamosvojitve do danes je bilo podeljeno priznanje Dušanu Lajovicu, slovenskem izseljencu, ki je v več kot 60-ih letih dela pustil neizbrisen pečat v prizadevanju za slovensko dobrobit in se še trudi, da bi nam enkrat resnično – za vselej- šlo bolje.
V njegovem imenu je priznanje sprejel njegov vnuk Aleksander, tretja generacija Lajovic, ki živi v Avstraliji.
Tekst, slike: Vane K. Tegov

Vir: http://vfokusu.com/post/357567/demokratizacija-slovenske-druzbe-se-ni-dokoncana